1. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
2. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Ključne besede: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo |
3. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Povezava na celotno besedilo |
4. Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanjJožica Čeh Steger, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
5. Izbrane hagiografske in svetopisemske reference v korpusu kratkih pripovednih besedil časnika BesednikBlanka Bošnjak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V sekularizirani literarni obdelavi kratkih pripovednih besedil se svetopisemske in hagiografske reference, ki jih obravnavamo v prispevku, zaradi poučno-didaktičnega koncepta 19. stoletja, ko časnik Besednik začne izhajati kot dopolnitev izdanih publikacij pri Mohorjevi družbi, mdr. pojavljajo na način aluzivnega implicitnega sklicevanja na osebe ali dogodke iz svetopisemske ter hagiografske tradicije. S pregledom in analizo kratkih pripovednih besedil časnika Besednik s podnaslovom »kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo«, ki je izhajal v Celovcu med letoma 1869 in 1878, je bilo ugotovljeno, da se aluzije iz svetopisemskega in hagiografskega konteksta pojavljajo kot citatne figure na način medbesedilnega sklicevanja.
Ključne besede: slovenska kratka pripovedna proza, časopis Besednik, hagiografske reference, svetopisemske reference, aluzije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki proziBarbara Mastnak, 2020, magistrsko delo Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma.
Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304)
Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju.
Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1310; Prenosov: 196
Celotno besedilo (920,68 KB) |
9. Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v AvstrijiSandra Peklar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1394; Prenosov: 205
Celotno besedilo (991,69 KB) |
10. Tematizacija partnerskih odnosov v izbranih kratkoproznih zbirkah po letu 2000Nina Kartuš, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje in analiziranje partnerskih odnosov v triindvajsetih kratkoproznih zbirkah slovenskih avtoric. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili literarni neorealizem in minimalizem, saj so njuni elementi v veliki meri prisotni v izbranih zgodbah. V nadaljevanju smo opredelili tematiko medosebnih odnosov, razvoja intimnosti, ljubezni in partnerstva. Zanimalo nas je, kako se v izbranih zbirkah kaže tematizacija partnerskih odnosov med moškim in žensko, čeprav se pojavljajo tudi homoseksualni odnosi, pri čemer gre za prikaz motivno-tematskih stalnic, kot so intimni odnosi zakoncev, partnerjev in ljubimcev. Poglavitno temo magistrskega dela predstavlja analitični del, ki zajema obravnavo in analizo kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2005 in 2010. V naš izbor spadajo naslednje avtorice: Cvetka Bevc, Tina Bilban, Jasna Blažič, Mihaela Hojnik, Andreja Jezernik, Ivanka Klopčič Časar, Jana Kolarič, Milojka Komprej, Nataša Konc Lorenzutti, Manka Kremenšek Križman, Vesna Lemaić, Mirana Likar Bajželj, Ivanka Mestnik, Maruša Pivec, Lili Potpara, Veronika Simoniti, Lucija Stepančič, Marija Šedivy, Miomira Šegina, Mojca Tirš in Suzana Tratnik. Upoštevajoč tematiko dogajanja v posameznih zgodbah smo to poglavlje razdelili glede na izstopajoče tematizacije, ki so upovedane v zgodbah, kot so na primer nezvestoba, nezaupanje in ljubosumje. Izbrane zgodbe literarnih likov nam dajo vpogled v njihov intimni svet. Zanimivo je, kako so upovedani odzivi tako ženskih kot moških likov na različne situacije v partnerski, zakonski ali neobvezujoči zvezi. Osebe se soočajo z različnimi odkloni v odnosih, kot so prevare, ljubosumje, smrt partnerja, nasilje, naveličanost ipd.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1755; Prenosov: 252
Celotno besedilo (799,49 KB) |
