| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrane hagiografske in svetopisemske reference v korpusu kratkih pripovednih besedil časnika Besednik
Blanka Bošnjak, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: V sekularizirani literarni obdelavi kratkih pripovednih besedil se svetopisemske in hagiografske reference, ki jih obravnavamo v prispevku, zaradi poučno-didaktičnega koncepta 19. stoletja, ko časnik Besednik začne izhajati kot dopolnitev izdanih publikacij pri Mohorjevi družbi, mdr. pojavljajo na način aluzivnega implicitnega sklicevanja na osebe ali dogodke iz svetopisemske ter hagiografske tradicije. S pregledom in analizo kratkih pripovednih besedil časnika Besednik s podnaslovom »kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo«, ki je izhajal v Celovcu med letoma 1869 in 1878, je bilo ugotovljeno, da se aluzije iz svetopisemskega in hagiografskega konteksta pojavljajo kot citatne figure na način medbesedilnega sklicevanja.
Ključne besede: slovenska kratka pripovedna proza, časopis Besednik, hagiografske reference, svetopisemske reference, aluzije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2343; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Kratka pripovedna proza Vinka Möderndorferja
Tina Lorenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kratke pripovedi Vinka Möderndorferja izražajo temeljne značilnosti postmoderne dobe, hkrati pa jim avtor doda svoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Vinka Möderndorferja je sestavljeno iz analize medbesedilnosti (medbesedilnih figur), spolnih vlog (stereotipov moškega in ženskega spola) ter tipoloških značilnosti (tipologije sodobne slovenske kratke proze) posameznih pripovedi iz treh zbirk, in sicer Plava ladja (2010), Kino dom (2008) in Vsakdanja spominjanja (2008) ter kratke pripovedi z naslovom Punca brez imena iz zbirke Poletne zgodbe, ki je izšla v poletnih mesecih leta 2011 kot bralna priloga dnevnika Delo. Razlog za izbor zbirk z novejšo letnico izdaje so bila predvidevanja, da bo v novejši kratki prozi Vinka Möderndorferja veliko raznolikih medbesedilnih figur, veliko odstopanj od stereotipov tako moškega kot tudi ženskega spola in da Möderndorfer v svojih novejših kratkoproznih zbirkah uporablja realistični slog pisanja ter da njegove novejše kratkoprozne zbirke spadajo v neorealistični tip sodobne slovenske kratke proze. Obravnavane kratke pripovedi so z vidika medbesedilnosti zelo zanimive. Analiza vseh medbesedilnih figur je pokazala, da se avtor poslužuje predvsem citatov in aluzij, nekoliko manj pa ostalih medbesedilnih figur. Z uporabo medbesedilnosti skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela. Analiza spolnih vlog prinaša spoznanje, da je v novejših kratkoproznih zbirkah obravnavanega avtorja pogosto odstopanje od stereotipov moškega in ženskega spola, kar je bilo tudi pričakovano. Moški in ženska v današnjem času nista več tako stereotipna, kot sta bila nekoč, saj moški niso več vsi agresivni, vase zagledani in neurejeni, ženske pa ne jokave, odvisne od drugih in neodločne (Avsec 2002: 2–3). Iz analize tipoloških značilnosti, torej tipologije sodobne slovenske kratke proze, je ugotovljeno, da spadajo izbrane kratke pripovedi Vinka Möderndorferja v neorealistični tip, in sicer deloma v minimalistični ali posteksistencialistični podtip. Prevladuje realistični način pisanja. Avtor navdih za pisanje črpa iz vsakdanjega življenja, opaziti je tudi lastna doživljanja in doživetja. V zbirkah Plava ladja in Kino dom, so kratke zgodbe skozi celotno zbirko med seboj tematsko povezane.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, slovenska kratka pripovedna proza, kratka pripoved, medbesedilnost, spolna vloga, tipologija sodobne slovenske kratke proze, neorealizem, minimalizem, posteksistencializem
Objavljeno v DKUM: 06.04.2012; Ogledov: 3692; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (850,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici