| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 161
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
SLOVSTVENA FOLKLORA (IZ LAŠKEGA Z OKOLICO) PRI POUKU SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Polona Čmer, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost; slovstvena folklora; folklorni žanri; tekst, tekstura, kontekst; literarjenje; narodna pripadnost
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2922; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (10,96 MB)

6.
7.
LITERARNI IZVIRNIK IN FILMSKA PRIREDBA Z VIDIKA PROSTORA IN ČASA
Nina Laki, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomsken delu z naslovom Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časa je s pomočjo literarne in filmske teorije opravljena primerjava prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje, ki je bil leta 1984 posnet po tej literarni predlogi. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je opravljena podrobnejša analiza stanja slovenskih celovečernih igranih filmov, ki so bili posneti po literarnih predlogah. Ta raziskovalni problem je preučen z vidika razvoja slovenske kinematografije, filmske proizvodnje na Slovenskem, načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko, snemanja slovenskih filmov po literarni predlogi slovenskih pisateljev, tipov razmerja med literaturo in filmom, preoblikovanja in prilagajanja literarne predloge ter povezav med literaturo in filmom. Iz sinteze najdenih podatkov izhaja, da je med vsemi slovenskimi celovečernimi igranimi filmi, v obdobju od 1948 do 2008, manj kot ena tretjina takšnih, ki so bili posneti po literarni predlogi, kar je manj, kot navajajo posamezni viri (npr. Vrdlovec, 2002, Knjiga in kino, Literatura 14/127—128). V drugem delu diplomskega dela je podan raziskovalni problem primerjave kategorij prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje (1984), posnetim po tej literarni predlogi. Potrdijo se štiri eksplicitno postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da se dogajali čas v literarni predlogi in filmu ne razlikuje (ta hipoteza se potrdi le deloma), da so toponimi, ki jih uporablja pisatelj, realni ter kot taki preneseni tudi v film, da film scenografsko ohrani realnost in avtentičnost notranjega prostora iz literarne predloge ter da je dogajalni prostor v filmu in literarni predlogi izrazito dinamičen. Zaradi objektivnejšega dokazovanja hipotez, ki se nanašajo na avtentičnost prostora med romanom in filmom, je uporabljena še kvantitativna raziskovalna metoda terenskega dela. Ta zajame opazovanje in primerjanje pokrajine ter krajev med Veliko Polano in Lendavo. Panoramična perspektiva 'Gosposkega' iz literarne predloge (1974) in filma (1984) je še leta 2008 neokrnjena ter identična obema deloma (besedi in sliki). Kranjec je s svojim opisom te izjemne naravne lepote pokrajine skupaj s filmom, ki jo je vizualiziral, zaslužen za to, da občina ta del zemljišča preureja v krajinski park, v katerem bodo našle svoj prostor štorklje iz evropske vasi štorkelj (Velika Polana). Osebni intervjuji z domačini iz Velike Polane potrdijo, da so toponimi, ki jih na zemljepisni karti ni moč najti oz. preveriti, Kranjec pa jih v romanu uporablja (prav tako filmski ustvarjalci v filmu), realni in obstajajo še danes. Nekateri so se sicer spremenili, vendar pa so ostali v lokalni rabi med domačini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski film, literarni in filmski ustvarjalci, literarna predloga, književni čas in prostor, filmski čas in prostor.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2674; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (549,19 KB)

8.
9.
LITERARNO DELO SODOBNIH KOROŠKIH PROZAISTK (OBJAVE PO LETU 1980)
Mateja Čuk, 2012, diplomsko delo

Opis: Literarno delo sodobnih koroških prozaistk (objave po letu 1980) obsega tista dela, ki so bila objavljena v knjižni obliki, in sicer od leta 1980 do danes. Namen diplomske naloge je bil predstaviti koroške prozaistke osemdesetih let v Sloveniji (avtorice se rodijo na Koroškem, a jih večina ne živi več na tem območju) in njihova literarna dela, za katera se je predpostavljalo, da so kvalitetna in vredna tovrstne obravnave. Avtorice, ki so bile umeščene v diplomsko delo, so sledeče: Cvetka Bevc, Silvija Borovnik, Ivanka Hergold, Aleksandra Kocmut, Majda Pajer, Ana Marija Pušnik, Barbara Simoniti in Barica Smole. Menili smo, da v sodobni literarno-zgodovinski zavesti niso dovolj prisotne. Njihovi literarni teksti so kronološko razvrščeni po letnicah izida in nato na osnovi literarne teorije analizirani. Obravnavani so romani in zbirke kratke proze oziroma novel. Pregledani so bili tudi odzivi na literarna dela. Zaradi obrobja koroške regije in pomanjkanja literarnih krogov na tem območju, nekatera dela ostanejo manj opažena. Menimo tudi, da se splošna kriza družbe kaže prav tako pri kulturi in ožje v sprejemanju te literature. Ugotovljeno je bilo, da literarna dela sodobnih koroških prozaistk lahko umestimo v književnost ženskih literarnih ustvarjalk na podlagi značilnosti, ki jih prinašajo s svojo t. i. žensko pisavo. Skupni imenovalec literarnih del sodobnih koroških prozaistk po letu 1980 je, da se obračajo stran od političnih in nacionalnih tem ter dajejo poudarek malemu človeku in njegovi intimi. Večinoma so to ženske, ki se posvečajo iskanju lastne identitete.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, koroške prozaistke, roman, kratka proza, novela, ženska pisava
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 2136; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (763,45 KB)

10.
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Vidmajer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Slovenska književnost v osnovni šoli je pouk slovenske književnosti v osnovni šoli predstavljen glede na veljavni učni načrt ter glede na to kako je slovenska književnost predstavljena v učbenikih in berilih za osnovno šolo. Poudarek raziskovanja je predvsem na zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Definirali smo učno uro književnosti, ki je določena z učnim načrtom. Vsaka ura književnosti ima svoje naloge in cilje, ki jih poskuša uresničiti. Predstavili smo obdobja slovenske književnosti ter književnost kot učni predmet. V nadaljevanju diplomskega dela je prikazano, koliko in katera dela slovenske književnosti so obravnavana v osnovnošolskih berilih in kakšen razgled po slovenski književnosti omogočajo osnovnošolska berila. Ugotavljamo tudi ali učenci skozi berila in besedila v njih pridobijo literarnozgodovinsko in literarnoteoretično znanje ter ali so v analiziranih berilih in berilih iz preteklosti večinoma zastopani isti slovenski avtorji. Opravili smo analizo beril za osnovne šole – pregledali smo nekaj osnovnošolskih beril, ki so bila veljavna v šolskem letu 2011/2012. Rezultate analize smo primerjali z analizo beril za šolsko leto 1989/1990, ki jo je opravil Andrijan Lah. Poskušali smo ugotoviti, kakšne so spremembe, izboljšave in pomanjkljivosti v berilih.
Ključne besede: osnovna šola, pouk, ure književnosti, slovenska književnost, berilo, učni načrt
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 2167; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici