1. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
2. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Ključne besede: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo |
3. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
4. Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanjJožica Čeh Steger, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
5. Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman?Silvija Borovnik, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo |
6. Funkcija narečnega jezika v literarnem besediluJožica Čeh Steger, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. Hagiografske pripovedi v katoliškem almanahu DrobtiniceKarin Požin, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je predstaviti hagiografske pripovedi, objavljene v Drobtinicah (1846−1869; 1887–1900), katoliškem almanahu, ki je vzniknil iz prizadevanj Antona Martina Slomška za kulturni, duhovni in slovstveni razvoj slovenskega ljudstva. Kljub časovnemu razponu in pogosti menjavi urednikov so objave hagiografskih pripovedi prisotne v večini letnikov. Najpogosteje so jih objavili kot del predgovorov ali v življenjepisnem razdelku, z njimi pa so beročim približevali razmerje človek–svetnik–Bog, širili njihova kulturna obzorja in jih nagovarjali k prenosu svetniških zgledov v vsakdanje življenje. Medsebojna primerjava izbranih hagiografskih proznih sestavkov razkriva, da se ti v vsebinskih podrobnostih sicer razlikujejo, vendar prav vsi vsebujejo elemente, ki izvirajo iz pripadnosti univerzalnim hagiografskim vrednotam.
Ključne besede: slovenska nabožna književnost, hagiografija, življenjepisi svetnikov, svetniške in svetopisemske osebe, almanahi, hagiografske zgodbe
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (473,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine SvitSilvija Borovnik, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
10. Slovenski narod in država v izbranih esejih Draga JančarjaSilvija Borovnik, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Drago Jančar sodi med najbolj plodovite in najbolj prevajane sodobne slovenske pisatelje. Je prozaist, avtor krajše proze in romana, dramatik in večkrat nagrajeni esejist. Kot esejist se je vedno oglašal tudi v zvezi z aktualnimi vprašanji, ki so se nanašala na vlogo Slovencev v zgodovini, bodisi v okviru zdaj že bivše Jugoslavije, pozneje v kontekstu Srednje Evrope ter v nedavni sodobnosti, to je v času osamosvajanja od bivše skupne države in vstopanja v Evropsko unijo. Njegova beseda je vselej naletela na veliko pozornosti in polemičen odmev.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, esej, slovenska identiteta, Jančar, Drago, 1948-, "Terra incognita"
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 12
Povezava na celotno besedilo |
