1. Kosovelova poezija v makedonščiniNamita Subiotto, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je predstavljena kronologija objav makedonskih prevodov poezije Srečka Kosovela v literarnih revijah, antologijah slovenske poezije ter samostojnih knjigah Temni borje iz leta 1986 ter Nihilomelanholija iz leta 2003. Večina prevodov je nastala v drugi polovici 20. stoletja, najobsežnejši samostojni knjižni izbor pa je izšel tik pred pesnikovo stoletnico rojstva. Kosovela so v makedonščino prevajali književni prevajalci in pesniki, ki so študirali primerjalno književnost ali jugoslovanske književnosti: Srbo Ivanovski (1928–2014), Gane Todorovski (1929–2010), Aleksandar Popovski (1932–2023), Bistrica Mirkulovska (1930– 2024), Eftim Kletnikov (1946) in Nikola Gelevski (Pandalf Vulkanski, 1964). Približno dvajset (od skupno 132) pesmi je izšlo v dveh ali več različnih prevodih, »Balada (V jesenski tihi čas)« pa kar v petih. Drugi del prispevka se osredotoča na primerjavo prevodov te pesmi v makedonščino oziroma prikaz nekaterih prevajalskih rešitev štirih prevajalcev.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenski pesniki, prevodi v makedonščino, prevajanje poezije, slovensko-makedonski književni stiki, makedonski književni prevajalci
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (404,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Italijanski prevodi in recepcija Srečka KosovelaRobert Grošelj, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se posveča italijanskim prevodom in recepciji književnosti Srečka Kosovela, enega največjih slovenskih pesnikov. Italijanski prevodi Kosovelovih del obsegajo 19 samostojnih knjižnih izdaj. Nekateri prevodi bolj sledijo izhodiščnim leksikalnim in skladenjskim vidikom, medtem ko drugi bolj upoštevajo tudi glasovne vidike in značilnosti ciljne književne tradicije. V italijanskem kontekstu so S. Kosovelu posvečene številne študije, ki odstirajo različne vidike Kosovelove književnosti in osebnosti (književne, družbene, zasebne), druga, z njim povezana dela (od uglasbitev do po njem poimenovane prevajalske nagrade) pa dodatno utrjujejo njegovo vlogo kot pomembnega književnika. V Italiji je S. Kosovel predvsem slovenski avtor, povezan s slovensko-italijanskim obmejnim prostorom: njegovi italijanski posredniki ostajajo večinoma Slovenci ali slovensko-italijanski avtorji, njegova in z njim povezana dela pa izhajajo večinoma v Furlaniji - Julijski krajini, kar predstavlja osnovni okvir njegove italijanske recepcije. Ne glede na to pa je kontinuirano objavljanje Kosovelovih in z njim povezanih del v italijanščini dober signal za boljše poznavanje S. Kosovela v Italiji.
Ključne besede: poezija, slovenska književnost, italijanski prevodi, italijanska recepcija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (504,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Esejistično delo Helene KoderJanja Vollmaier Lubej, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi esejistično delo uveljavljene slovenske esejistke Helene Koder, ki je za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži (2024) prejela Rožančevo nagrado. V primerjavi z drugimi najsodobnejšimi avtoricami esejev ugotovimo,
da so besedila Helene Koder refleksivni eseji s poetičnimi elementi, osrednje teme, s katerimi se ukvarja, pa so umetnost, kultura, jezik. Avtoričini eseji so razpravljalni in interpretativni, vsebujejo tudi zastranitve in premišljevanja o sanjah. Zgradba njenih esejev je natančno premišljena, kajti vsak njen esej vsebuje z vsebino povezano fotografijo, na koncu pa sledi pripis, ki deluje kot dodatek k eseju.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska esejistika, refleksivni esej, poetični elementi
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (978,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vladimir Bartol in filmTomo Virk, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava odnos Vladimirja Bartola do filma. Film je v Bartolovi umetniški prozi navzoč predvsem kot sredstvo stereotipne karakterizacije ženskih likov. Drugače je v njegovih neobjavljenih dnevniških zapiskih – v njih svoja leposlovna dela primerja z raznimi filmskimi stvaritvami, omenja načrte za ekranizacijo svojih del in razkriva svoj pogled na vprašanje, zakaj roman Alamut ni doživel načrtovane celovečerne filmske uprizoritve.
Ključne besede: literatura in film, slovenska književnost, slovenski pisatelji, odnos do filma, filmske priredbe
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (889,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Zastopanost glasbenih zvrsti v slovenskih mladinskih glasbenih romanihDragica Haramija, Olga Denac, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V poglavju je predstavljenih sedem izvirnih slovenskih mladinskih romanov, katerih temeljna tema je glasba. Glavni literarni liki glasbo poslušajo, večina jo tudi izvaja. Romani se nanašajo na različne glasbene zvrsti (punk, pop, jazz, klasično glasbo …), kar se je pokazalo kot izjemno pomembno pri razvoju tem v obravnavanih romanih. Glasbene zvrsti so močno povezane z različnimi psihološkimi funkcijami glasbe (kognitivno, emocionalno, socialno). Glasba mladostniku omogoča izražanje lastne identitete, vrednot, uravnavanje čustev in razpoloženj ter spodbujanje komunikacije s prijatelji in vrstniškimi skupinami. Mladostniki glasbo poslušajo ob različnih priložnostih, tisti pa, ki jo izvajajo, se z njo poglobljeno ukvarjajo (obiskujejo glasbeno šolo, igrajo v glasbenih skupinah). Ob prebiranju romanov se zdi, da mladega bralca vabijo navedene skladbe k poslušanju, poslušanje pa daje ritem branju in besedilu.
Ključne besede: intermedialnost, mladinski roman, funkcije glasbe, glasbene zvrsti, slovenska književnost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (490,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
8. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Ključne besede: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
9. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Povezava na celotno besedilo |
10. Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanjJožica Čeh Steger, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Povezava na celotno besedilo |
