| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Civilno-vojaško sodelovanje v Slovenski vojski (krepitev vloge in pomena) : magistrska naloga
Andreja Kapušin, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Sodelovanje Slovenske vojske in njene predhodnice Teritorialne obrambe s civilno družbo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Spremenjene družbene razmere, tako v politiki, družbi, odnosih med državljani, kakor tudi spremenjena vloga in naloge vojske, profesionalizacija, prehod na poklicne oborožene sile imajo velik vpliv na spremenjen odnos civilne družbe do vojske. Zato sta se spremenila tudi vloga in pomen civilno-vojaškega sodelovanja. S profesionalizacijo se povečuje nevarnost odtujitve vojske iz civilnega okolja, zato mora vojska s pomočjo civilno-vojaškega sodelovanja nenehno graditi spoštovanje, zaupanje in dobre medsebojne odnose v slehernem delu Republike Slovenije. Slovenski vojski pa mora to sodelovanje prinašati prepoznavnost in promocijo v družbi, tako vojaške institucije, kot vojaškega poklica, nekoč tako spoštovanega in cenjenega v sleherni družbi. Slovenska vojska ne sme zaspati na lovorikah zelo visokega zaupanja ljudi v vojaško institucijo, ampak mora nadaljevati aktivnosti na vseh področjih. Posebno pozornost mora poleg zastavljenih nalog posvetiti tudi kontinuiranemu razvoju civilno-vojaškega sodelovanja.
Ključne besede: civilno-vojaško sodelovanje, CIMIC, promocija, civilna družba, recipročnost, Slovenska vojska
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 3313; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4133; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
MERJENJE INTELEKTUALNEGA KAPITALA V SLOVENSKI VOJSKI
Špela Klemenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih petnajstih letih je intelektualni kapital postavil temelje, na katerih sloni tako prihodnost kot razvoj organizacij. Številne raziskave so pokazale, da je uspešnost in učinkovitost organizacije odvisna od uspešnosti in učinkovitosti menedžmenta človeškega kapitala, apliciranega v procese, modele, sisteme, relacije in koncepte podjetja. Omenjene povezave danes imenujemo intelektualni kapital, ki se vedno bolj uveljavlja kot sinonim najuspešnejših organizacij. Na osnovi teh dejstev se tudi profesionalizem vojaške organizacije lahko (če že ne mora) postavlja v okvir intelektualnega kapitala. Na podlagi uveljavljenih metod merjenja intelektualnega kapitala, ob upoštevanju specifičnosti vojaškega poklica ter sprejetih strategij organizacije, bomo razvili sistem za merjenje intelektualnega kapitala v Slovenski vojski. Celoten sistem intelektualnega kapitala, to je struktura, temeljni indikatorji ter način merjenja in izkazovanja intelektualnega kapitala, se lahko razvija individualno glede na cilje in usmeritve organizacije. Pri tem je treba dobro razumeti koncept intelektualnega kapitala kot tudi koncepte, ki stojijo za njim. To bomo dosegli z opredelitvijo temeljnih pojmov, katerih razvoj v ekonomiji znanja ruši tradicionalna pravila menedžmenta in hkrati spreminja tudi njegov globlji pomen. Na podlagi razumevanja omenjenih konceptov bomo oblikovali sistem intelektualnega kapitala za Slovensko vojsko, ki bo sicer temeljil na že uveljavljeni metodologiji slovenske avtorice Renate Mihalič, vendar kot že rečeno, bo metoda prilagojena značilnostim organizacije. Metodo bomo aplicirali v realno okolje, kjer bodo indikatorje posameznih kategorij intelektualnega kapitala ocenjevali ljudje na vodilnih položajih, hkrati pa bomo v sklopu socialnega kapitala vprašalnike razdelili tudi zaposlenim v Slovenski vojski, s čimer si bomo ustvarili popolnejšo sliko o delovanju organizacije. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in preučitve strokovne literature bomo dosegli cilj diplomske naloge, to je ocena intelektualnega kapitala v Slovenski vojski.
Ključne besede: Intelektualni kapital, Slovenska vojska, socialni kapital, družba znanja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1581; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
Primerjava razširjene družine v postmoderni družbi med Španijo in Slovenijo
Danica Job, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razširjeno družino v postmoderni družbi v Sloveniji in Španiji. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem družine, postmoderna družba, tipizacija družine, strukturne spremembe družinskega življenja, razširjena in modificirana razširjena družina, primerjava slovenske in španske družbe ter primerjava posameznikov v razširjeni družini med družbama. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v razširjene družine v slovenski in španski družbi. Pri španskih anketirancih smo zajeli tiste, ki živijo na Kanarskih otokih. Primerjali smo velikost družin, v kakšni družini so odraščali, fizično oddaljenost, emocionalno in materialno navezanost na stare starše ter strice in tete kot člane razširjene družine. Pozornost smo posvetili razlogom, zakaj družine živijo v razširjeni družini. Poskušali smo ugotoviti, ali bi družine še naprej živele v razširjeni družini, če bi imele možnost živeti drugje, ali ne ter zakaj ne. V poglavju o preverjanju hipotez smo strnili vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomske naloge. Delo prikazuje pomembnost tako razširjene družine kot modificirane razširjene družine za vse družinske člane.
Ključne besede: razširjena družina, postmoderna družba, modificirana razširjena družina, španska družba, slovenska družba
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1575; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

6.
STANKO VRAZ MED ILIRSTVOM IN SLOVENSTVOM
Tea Berkovič, 2014, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval. V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega. V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela. Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Ključne besede: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Objavljeno: 24.04.2014; Ogledov: 875; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
8.
Education and precarious labour in Slovene science
Jana Goriup, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The image of a woman in the present Slovene society is still linked to prejudice to set limits and makes her feel bad. Especially, because the environment's opinion contains some certain activities how a woman is incapable of doing or is not able to do them good enough. One of the areas with this belief is the area of science. Different public researches and academic institutions are stimulating massive enrolling of women to higher education and science. This is showing significant gradual increase in the proportion of women in education and researching positions in Slovenia over past decades. One of the most important measures for encouraging women/mothers/housewives to pursue an academic/science career was the exclusion of maternity and her role in domestic work and later on also parental leave from the time set for elections to higher academic /scientific titles for women. The actual position of women in science and research in Slovenia is similar to those which have been observed all around the world: horizontal and vertical segregation, subtle discrimination and thus worse situation in regard to the male scientists, in spite of the quantitative prevalence of the women students at the graduate level. This is particularly the case, after the introduction of the paid (and excluded) one year leave of absence for a child, including parental (male) leave of absence. This also increased the number of birth rate among young scientists, although this was unfortunately counteracted in the past few years by their precarious work. The contemporary period is also characterized by the increased difficulty for women to get employed, especially younger, highly educated professionals, usually meaning the potential to have children and leaving for long maternity leave and, normally domestic work. Because of their domestic duties and household occupation top positions (at institutes, academia and industry) are not occupied by women to a greater than up to a few percent. This is also true for many other decision-making positions in Slovenia. The situation is slightly improving, but it seems how in order to get established at leading position, a woman in the field of science has to work harder than her male colleague, as confirmed by several recent studies. A men-like behavior is expected from a woman at leading position. However, the proportion of women at leading positions in scientific bodies has increased since the transition period, but a pay gap within scientific institutions still exists (women earning are ranging from 90% - 95% of mens gross earning). But, a closer look shows how the main source of these subtle differences comes from the differences at the leading positions scientist, where functional supplements and financial stimulation can vary up to 50 %. According to the available data of staff distribution, the vertical gender segregation does exist in world-known mode: women are concentrated in the lower professional strata as it shows the hierarchical order by the gender structure of leading staff in research projects and by the asymmetric participation of women and men in the scientific boards, creating science policy as well as in the top management of institutions of science. Our research aim was to study and research on the pattern of casual 206 women employed in science and in academic and research institutions the position of women in science and family environment in contemporary Slovene society according to educational influences. We were particularly concentrated on their present position which in great dimension is denoted by discrimination and inequality; especially as her formal work is understood as her precarious work and her domestic work as invisible and unpaid, from love done work. All these areas are extremely important for the society, not to lose the intellectual potential of women, especially in the situation of active economic crises. Within the framework of this thesis our research determinated the position of women in the field of science and in her domestic environment as well. On the other hand, we have to consider the fact how in comparison with the past, women are nowadays allowed to take new roles and possibilities of public activities, but only when the traditional duties are preserved. That is why we can assert that women in science are sexually discriminated.
Ključne besede: ženske, znanost, izobraževanje, delo doma, družina, neenakost, slovenska družba
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 571; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

9.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

10.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Ključne besede: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 588; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici