1. Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šoleEva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Paralely mezi slovinským a českým dramatem 60. letAlenka Jensterle-Doležal, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Vzporednosti med slovensko in češko poetično dramo
Namen prispevka je tematizirati sorodnosti med slovensko in češko poetično dramo v šestdesetih letih 20. stoletja. V primerjalni analizi so izpostavljene vzporednice med dramami Daneta Zajca in Josefa Topola ter Josefa Topola in Gregorja Strniše. V Zajčevih in Topolovih dramah se pojavljajo podobne intimne teme in motivi, kot sta fenomen ljubezni in časa. Najbolj izrazite so sorodnosti med Topolovo igro Slavček za večerjo in Strniševimi Ljudožerci. Pri obeh se dogajanje razvije v groteskno, absurdno igro, ki že izraža doživetje in spoznanje o absurdu v svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, češka književnost, primerjalne študije, dramatika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1174; Prenosov: 356
Celotno besedilo (292,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Dramsko delo Daneta ZajcaSilvija Borovnik, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se pregledno ukvarja z dramskim opusom Daneta Zajca, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal ne le kot odličen pesnik, temveč tudi kot dramatik. Drame, ki jih je sam avtor skromno poimenoval "igre", namreč dopolnjujejo in odražajo njegov pesniški svet, zaznamovan z odtujenostjo in nasnut ob ideji, da je človek osamelec, obremenjen s preteklo in polpreteklo zgodovino. Poezija v Zajčevi drami predstavlja samoumeven in izrazit umetniškidel, z njo pa vstopajo v dramski prostor in čas tudi mitske, sanjske in druge vzporedne resničnosti, s katerimi avtor nakazuje razpoke v času, še bolj pa v zgodovinskem spominu, ki da spriči totalitarizmov ne bi smel zbledeti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska dramatika, poetična drama
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1956; Prenosov: 40
 Povezava na celotno besedilo |
5. Razvoj dramatike Dušana JovanovićaSilvija Borovnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Dušan Jovanović, čigar dramski opus se je od ludizma preko angažirane politične drame, ovite v igrive medbesedilne navezave in obdane z ostro, obešenjaško satiro, razvijal še v občutljivo intimistično igro in se ponovno vračal k obešenjaškemu humorju, sodi med najizrazitejše sodobne slovenske dramatike. Po ugotovitvah literarne zgodovine in kritike je prava vrednost njegovih dram, ki so napisane tako, da jih je med uprizarjanjem mogoče se dopolnjevati in spreminjati, predvsem v tem, da duhovito pripovedujejo tako o slovenski sedanjosti kot tudi polpreteklosti. Članek analizira Jovanovićev dramski opus in opozarja na številne novosti ter posebnosti dramatikove poetike, ki so vplivale na razvoj slovenske dramatike v drugi polovici 20. stoletja.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska dramatika, Jovanović, Dušan
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2053; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo |
6. DRAMSKA DELA ALOJZIJA REMCABiserka Malek, 2012, diplomsko delo Opis: Alojzij Remec je eden manj raziskanih in opaznih predstavnikov slovenskega ekspresionizma. Spada med slovenske književnike, ki so v novih stilnih pojavitvah videli priložnosti za razvoj slovenske literature in s tem kulture slovenstva. Kljub precejšnjemu odmevu tragedije Magda, njeni aktualnosti, nepomirljivosti nasprotij med konzervatizmom in liberalizmom, je večina njegovih besedil neraziskana in zato zanimivo področje za odkrivanje novih spoznanj o začetkih razvoja sodobne slovenske dramatike. Vprašanje zabavnega ali umetnostnega gledališča je Alojzij Remec rešil z združitvijo obojega. Usode njegovih posameznikov so podobe življenja številnih po deželi. Življenje malega človeka je s postavitvijo na oder postalo del umetnosti, večnosti. Njegov tip dramatike je v osnovi verističen, vendar v besedilih, na prvi pogled preprostih, najdemo globlje pomene, ki se nanašajo na bistvena vprašanja človekove eksistence. Analize in interpretacije njegovih dramskih besedil razkrivajo mesijanskega ekspresionista, toda ne zgolj zaradi zgodnjega ustvarjanja pri katoliškem ekspresionističnem gibanju ali zaradi njegovega vztrajanja v krščanski idealistični etiki, ki veleva, da naj umetnost človeka usmerja k dobremu in pravilnemu, ampak tudi zaradi približanja motivike apokaliptičnega trpljenja, ki ga pomirja obljuba novega življenja. Dramska besedila Alojzija Remca so se izkazala za pomemben vir za spoznavanje obdobja slovenskega ekspresionizma in problemsko aktualne dramatike.
Ključne besede: slovenska dramatika, Alojzij Remec, krščanski idealizem, apokaliptična motivika, slovenski ekspresionizem, verizem
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 2077; Prenosov: 207
Celotno besedilo (2,93 MB) |
