1. VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907Urška Vrhnjak, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme.
Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt.
Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka.
Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem.
Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Ključne besede: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
2. Lipuševi deli Boštjanov let in Poizvedovanje za imenom kot sklepanje kroga s krepkejšo črtoSilvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V najnovejšem proznem besedilu Florjana Lipuša z naslovom Poizvedovanje za imenom, ki je izšlo v letu 2013, deset let po zadnjem objavljenem delu Boštjanov let iz leta 2003, je zanimivo opazovati, v čem sta si besedili podobni, kje se dopolnjujeta in kako zadnje izhaja iz vseh prejšnjih, pa tudi prestopa okvir vsega doslej napisanega.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska proza, roman, novela, avstrijska Koroška, jezikovna identiteta, 21. st.
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1767; Prenosov: 51
 Povezava na celotno besedilo |
3. Dialektizmi v Prežihovi zbirki SamorastnikiZinka Zorko, 1994, izvirni znanstveni članek Opis: Ena najopaznejših značilnosti Prežihovih Samorastnikov so dialektizmi. Pisatelj je v svoje mojstrske in slikovite pripovedi vpletal posamezne narečne besede, izreke, ljudske modrosti in stalne besedne zveze, ki jih je poznal iz svojega kotuljskega govora. Z njimi je obogatil slovenski knjižni jezik in razširil meje našega vedenja in videnja z novim, živim ljudskim izročilom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, koroška narečja, slovenska književnost, stilistika, dialektizmi, Samorastniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1531; Prenosov: 58
Povezava na celotno besedilo |
4. Slovenske književnice v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, pregledni znanstveni članek Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1908; Prenosov: 390
Povezava na datoteko |
5. Zaščita slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem - analiza pristopov avstrijske in slovenske politične elite : diplomsko deloSaša Borovnik, 2010, diplomsko delo Ključne besede: manjšine, narodne manjšine, slovenska manjšina, politika, politične stranke, politični radikalizem, avstrijska Koroška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 2290; Prenosov: 199
Celotno besedilo (426,55 KB) |
