| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2549; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2832; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

3.
RAZVOJ TURIZMA V SLOVENSKI ISTRI
Patrik Pribac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju analiziram razvoj turizma v Slovenski Istri in učinke turizma kot jih zaznavajo domačini. V teoretičnem delu opredelim vrste turizma, turistično ponudbo, možnosti za razvoj turizma in njegove pozitivne in negativne učinke. Opišem pomen prevozništva v turizmu, ki omogoča mobilnost oseb in s tem razvoj turizma. Pri razvijanju turizma v regiji imajo pomembno vlogo tudi domačini. Predstavim Slovensko Istro in njeno gospodarstvo ter s posebnim poudarkom na kulturni in naravni dediščini. Izvedem S.W.O.T. analizo turistične ponudbe regije na podlagi mnenj domačinov, kjer prikažem potencialne prednosti in nevarnosti razvoja turizma. V praktičnem delu seminarja analiziram rezultate ankete, to je zaznavanje domačinov o ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma ter o njegovem prihodnjem razvoju. Analiza je pokazala, da imajo domačini ambivalentna mnenja o vplivih turizma.
Ključne besede: razvoj turizma v regiji, S.W.O.T. analiza turistične ponudbe, pozitivni in negativni učinki turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma, Slovenska Istra
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 682; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (322,28 KB)

4.
OSVETLITEV NEKATERIH PRAVIC ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI S POUDARKOM NA VOLILNEM SISTEMU IN VOLITVAH
Goran Kalister, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko italijanske narodne skupnosti, živeče v Sloveniji, nabor njihovih pravic, politično zastopanost na lokalnem in državnem nivoju in pravno podlago za vse to, pri čemer se osredotoča predvsem na sam volilni sistem in volitve predstavnikov skupnosti v različne organe. Poleg zgodovinskega uvoda in pravne podlage za zaščito italijanske narodne skupnosti, avtor v delu analizira pravno podlago za zastopanost in postopek izvolitve predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinske svete, v svete krajevne skupnosti ter v državni zbor. Hkrati avtor obravnava tudi organiziranost skupnosti na lokalnem nivoju na področju kulture, izobraževanja in medijev ter kako se vse to financira. Iz opravljene analize je razvidno, da so bistvenega pomena za zaščito obravnavane skupnosti predvsem določbe iz Ustave kot najvišjega pravnega akta, iz katerega nadalje izhajajo ostali zakoni, ki zadevajo pravice in organiziranost skupnosti. Slovenija je uzakonila načelo pozitivne diskriminacije, ki vsaj na papirju nudi italijanski narodni skupnosti relativno dober položaj. Avtor v zaključku podaja odgovore na zastavljena vprašanja in utemeljuje dejstva, obravnavana skozi diplomsko delo.
Ključne besede: italijanska narodna skupnost, volitve predstavnikov narodne skupnosti, slovenska Istra, narodnostno mešano območje, manjšinske pravice, politična zastopanost.
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1281; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (827,23 KB)

5.
Spremembe rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih
Danijel Ivajnšič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 553; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji
Dane Podmenik, Barbara Lampič, Martina Bavec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Ključne besede: agrarna geografija, ekološko kmetijstvo, oljkarstvo, Slovenija, Slovenska Istra
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 390; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici