311. OPISMENJEVANJE NA DVOJEZIČNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJUPetra Kavaš, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo.
V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja.
Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Objavljeno v DKUM: 05.01.2010; Ogledov: 3066; Prenosov: 234
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
312. BRANJE NEBESEDNE KOMUNIKACIJE KOT SEGMENT RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTIMarko Plohl Grujić, 2009, diplomsko delo Opis: Usmerjanje pozornosti otrok v neverbalne komunikacijske znake vpliva na zaznavanje in razumevanje le-teh ter na razumevanje sporočilnosti avtorjevega dela. Cilj v raziskavi je bil ugotoviti, ali pri recepciji slikanice obstaja relevantna razlika v razumevanju slikanice med otroki, ki jim je slikanica bila predstavljena na ''običajen'' način, torej tako, da jim je učitelj ob pripovedovanju besedila projiciral ilustracije, a je v fazi interpretacije njihovo pozornost usmerjal le v ''verbalno'' sporočilo, in med otroki, ki jim je bila slikanica predstavljena integralno, tako da so imeli zagotovljen hkraten dostop do besedilnega in slikovnega dela s projekcijo književnih ilustracij, pri tem pa je učitelj pozornost otrok usmerjal tudi v nebesedilne signale v književni ilustraciji. Poglobljenemu doživljanju zgodbe je v obeh skupinah sledila poustvarjalna aktivnost. Učenci so pripovedovali zgodbo, pri tem pa so si lahko pomagali le s projiciranimi slikami. Po analizi govora učencev smo ugotovili, da je razumevanje učencev, pri katerih smo ob interpretativnem branju usmerjali njihovo pozornost v nebesedne znake slikanice, boljše, prav tako pa se ob pripovedovanju pokaže boljše razumevanje čustvenih odnosov in socialne interakcije med književnimi osebami. V raziskovalni nalogi so zajete naslednje metode: eksperimentalna metoda, metoda dela s slikanico in komunikacijska metoda književne vzgoje.
Ključne besede: slovenščina / medosebni odnosi / komunikacija / recepcija / osnovna šola / razredni pouk / diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2009; Ogledov: 4145; Prenosov: 335
Celotno besedilo (3,22 MB) |
313. PRILJUBLJENOST IN UPORABA PROBLEMSKEGA POUKA V IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAHKatja Kržičnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem skušala prikazati priljubljenost problemskega pouka pri pouku književnosti, in sicer tako med učitelji, kot tudi med učenci ter hkrati tudi ugotoviti, kako pogosto učitelji dejansko to metodo poučevanja tudi izvajajo. V teoretičnem delu je predstavljena definicija problemskega pouka, kot ga vidijo različni strokovnjaki, nato pa še njegove prednosti in slabosti, metode problemskega pouka, pomembnost problemske situacije ter kakšna je vloga učitelja in kakšna učenca pri izvedbi problemskega pouka. V empiričnem delu so predstavljeni namen diplomske naloge, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologija. Najobširnejši del diplomskega dela pa je interpretacija, narejena na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učenci in učitelji slovenščine na štirih osnovnih šolah v moji okolici. Tu so grafično prikazani rezultati večine vprašanj, ki so bila zastavljena anketirancem, ter nato podani še komentarji. Pri učencih so rezultati grafično prikazani tudi glede na spol in njihov učni uspeh. Ob koncu analize vprašalnikov sledi še primerjava odgovorov med učitelji in učenci. V sklepu diplomske naloge je ugotovljeno, da je problemski pouk med učenci priljubljen in si želijo, da bi ga njihovi učitelji pogosteje izvajali, ti pa ravno tako izražajo željo, da bi lahko večkrat pri pouku uporabili to metodo, vendar pa jim to pogosto onemogoča pomanjkanje časa.
Ključne besede: slovenščina, književnost, problemski pouk, učitelj, učenec, diplomsko delo
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 5135; Prenosov: 1131
Celotno besedilo (672,84 KB) |
314. |
315. DIDAKTIČNA GRADIVA ZA SLOVENŠČINO V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLEPolonca Kapun, 2009, diplomsko delo Opis: Strokovni Svet RS za splošno izobraževanje vsako leto znova pripravi katalog učbenikov, kjer je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Za pouk slovenščine so na voljo didaktični kompleti štirih različnih založb. Zanimalo nas je, kaj je tisto, na podlagi česar se učitelji odločijo za določeni didaktični komplet.
V teoretičnem delu diplomskega dela so opisane glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. triletju in predstavljene vse založbe ter ponudba njihovih didaktičnih gradiv.
V empiričnem delu nas je zanimalo, zakaj in na kakšen način se učitelji odločijo za didaktični komplet ter kakšno mnenje imajo o njem. Primerjali smo učitelje 1. triade osnovnih šol območnih enot Murska Sobota in Maribor.
Ključne besede: Slovenščina, 1. triletje osnovne šole, učbenik, delovni zvezek, priročnik, učni načrt, založba.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2009; Ogledov: 5209; Prenosov: 539
Celotno besedilo (4,76 MB) |
316. Kulturne dejavnosti v tretjem triletju osnovne šoleTina Baumhakl, 2009, diplomsko delo Opis: Z diplomskim delom sem želela preučiti stanje na področju kulturnih dejavnosti v devetletni osnovni šoli v tretjem triletju. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike
med mestnim, primestnim in vaškim okoljem pri načrtovanju in izvajanju kulturnih dni.
Kulturna vzgoja temelji na poglobljenem delu v okviru umetnostnih predmetov (slovenščina, likovni pouk, glasbeni pouk, različni izbirni predmeti s področja kulture …), ki naj bi poleg kognitivnega znanja s področja umetnosti razvijali učenčeve umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti.
Kulturne dejavnosti sodijo v okvir dni dejavnosti. So tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vkljucena v predmetnik osnovne šole. Gre za organizacijske in didaktične oblike, ki naj bi omogocale nadaljevanje, poglabljanje in samostojnejše ustvarjalno dopolnjevanje dejavnosti pri pouku jezikovno-umetnostnega področja v povezavi z drugimi predmeti, interesnimi dejavnostmi učencev in z njihovim samostojnim delom.
Ključne besede: kulturne dejavnosti, kulturni dan, slovenščina, osnovna šola, kulturna vzgoja, umetnostna vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 3090; Prenosov: 278
Celotno besedilo (446,81 KB) |
317. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščineMateja Pogorevc, 2009, diplomsko delo Opis: Pristop k učenju maternega jezika se skozi obdobja spreminja in danes tudi tu veliko vlogo igra sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) oziroma računalnik. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine je tema istoimenskega diplomskega dela, katerega namen je bil raziskati razširjenost uporabe sodobne IKT na omejenem vzorcu učiteljev slavistov, ki učijo v osnovnih in srednjih šolah. Odgovorni organi nudijo učiteljem ustrezne možnosti nadgradnje znanja, izboljšuje se tudi opremljenost učnih prostorov. Vzporedno s postopnim vključevanjem IKT v pouk slovenščine tečejo prenove učnih načrtov, ki so bile nujno potrebne. Spoznanja te študije, ki temeljijo na rezultatih anketnega vprašalnika, so se izkazala za vzpodbudna. V raziskavo je bilo zajetih 50 učiteljev slovenščine s štajerskega področja Slovenije. Anketirani vključujejo sodobno IKT v pouk slovenščine, kar potrjuje že dejstvo, da si pri pripravi na pouk redno pomagajo z Wordom in svetovnim spletom. Kljub generacijskemu prepadu v obvladovanju sodobne IKT, ki ga je povzročil hiter napredek računalniške znanosti v zadnjem desetletju ali dveh, je mogoče trditi, da so učitelji slovenščine zadovoljivo usposobljeni. Računalniška pismenost predstavlja izziv, ki so ga pripravljeni sprejeti kot pot do novih znanj ter bolj kakovostnega načina dela.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, slovenščina, pouk, računalnik, učitelji, slavisti, slovenisti, računalniška pismenost, diplomska dela.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 4893; Prenosov: 540
Celotno besedilo (409,86 KB) |
318. |
319. |
320. PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV MATERINŠČINE V SLOVENIJI IN ŠPANIJIMateja Orthaber, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi ugotavljam podobnosti in razlike učnega načrta za slovenski jezik osemletne osnovne šole iz leta 1983, učnega načrta za pouk slovenščine devetletne osnovne šole iz leta 2002 in posodobljenega učnega načrta za slovenščino devetletne osnovne šole, ki v veljavo komaj prihaja.
V nadaljevanju je opisana reforma španskega šolskega sistema, sedanje špansko izobraževanje, učni načrt materinščine v Španiji in študij razrednega pouka na Univerzi Camilo Jose Cela v Madridu.
V empiričnem delu je predstavljena primerjava v obvladanju različnih spretnosti, znanj in mnenj med španskimi in slovenskimi študenti razrednega pouka, ki smo jo raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike. Izobraženost študentov je odvisna od kvalitete študija.
Ključne besede: učni načrt, slovenščina, španščina, španski šolski sitem, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 19.05.2009; Ogledov: 4514; Prenosov: 424
Celotno besedilo (1,17 MB) |
