| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 272
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Kuharska leksika v Turnišču : diplomsko delo
Valerija Dravec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: slovenščina, Turnišče, dialektologija, Prekmurje, kuharska leksika, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 1817; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (804,62 KB)

13.
PRILJUBLJENOST IN UPORABA PROBLEMSKEGA POUKA V IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAH
Katja Kržičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem skušala prikazati priljubljenost problemskega pouka pri pouku književnosti, in sicer tako med učitelji, kot tudi med učenci ter hkrati tudi ugotoviti, kako pogosto učitelji dejansko to metodo poučevanja tudi izvajajo. V teoretičnem delu je predstavljena definicija problemskega pouka, kot ga vidijo različni strokovnjaki, nato pa še njegove prednosti in slabosti, metode problemskega pouka, pomembnost problemske situacije ter kakšna je vloga učitelja in kakšna učenca pri izvedbi problemskega pouka. V empiričnem delu so predstavljeni namen diplomske naloge, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologija. Najobširnejši del diplomskega dela pa je interpretacija, narejena na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učenci in učitelji slovenščine na štirih osnovnih šolah v moji okolici. Tu so grafično prikazani rezultati večine vprašanj, ki so bila zastavljena anketirancem, ter nato podani še komentarji. Pri učencih so rezultati grafično prikazani tudi glede na spol in njihov učni uspeh. Ob koncu analize vprašalnikov sledi še primerjava odgovorov med učitelji in učenci. V sklepu diplomske naloge je ugotovljeno, da je problemski pouk med učenci priljubljen in si želijo, da bi ga njihovi učitelji pogosteje izvajali, ti pa ravno tako izražajo željo, da bi lahko večkrat pri pouku uporabili to metodo, vendar pa jim to pogosto onemogoča pomanjkanje časa.
Ključne besede: slovenščina, književnost, problemski pouk, učitelj, učenec, diplomsko delo
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4322; Prenosov: 974
.pdf Celotno besedilo (672,84 KB)

14.
DIDAKTIČNA GRADIVA ZA SLOVENŠČINO V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Polonca Kapun, 2009, diplomsko delo

Opis: Strokovni Svet RS za splošno izobraževanje vsako leto znova pripravi katalog učbenikov, kjer je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Za pouk slovenščine so na voljo didaktični kompleti štirih različnih založb. Zanimalo nas je, kaj je tisto, na podlagi česar se učitelji odločijo za določeni didaktični komplet. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisane glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. triletju in predstavljene vse založbe ter ponudba njihovih didaktičnih gradiv. V empiričnem delu nas je zanimalo, zakaj in na kakšen način se učitelji odločijo za didaktični komplet ter kakšno mnenje imajo o njem. Primerjali smo učitelje 1. triade osnovnih šol območnih enot Murska Sobota in Maribor.
Ključne besede: Slovenščina, 1. triletje osnovne šole, učbenik, delovni zvezek, priročnik, učni načrt, založba.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3600; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

15.
BRANJE NEBESEDNE KOMUNIKACIJE KOT SEGMENT RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI
Marko Plohl Grujić, 2009, diplomsko delo

Opis: Usmerjanje pozornosti otrok v neverbalne komunikacijske znake vpliva na zaznavanje in razumevanje le-teh ter na razumevanje sporočilnosti avtorjevega dela. Cilj v raziskavi je bil ugotoviti, ali pri recepciji slikanice obstaja relevantna razlika v razumevanju slikanice med otroki, ki jim je slikanica bila predstavljena na ''običajen'' način, torej tako, da jim je učitelj ob pripovedovanju besedila projiciral ilustracije, a je v fazi interpretacije njihovo pozornost usmerjal le v ''verbalno'' sporočilo, in med otroki, ki jim je bila slikanica predstavljena integralno, tako da so imeli zagotovljen hkraten dostop do besedilnega in slikovnega dela s projekcijo književnih ilustracij, pri tem pa je učitelj pozornost otrok usmerjal tudi v nebesedilne signale v književni ilustraciji. Poglobljenemu doživljanju zgodbe je v obeh skupinah sledila poustvarjalna aktivnost. Učenci so pripovedovali zgodbo, pri tem pa so si lahko pomagali le s projiciranimi slikami. Po analizi govora učencev smo ugotovili, da je razumevanje učencev, pri katerih smo ob interpretativnem branju usmerjali njihovo pozornost v nebesedne znake slikanice, boljše, prav tako pa se ob pripovedovanju pokaže boljše razumevanje čustvenih odnosov in socialne interakcije med književnimi osebami. V raziskovalni nalogi so zajete naslednje metode: eksperimentalna metoda, metoda dela s slikanico in komunikacijska metoda književne vzgoje.
Ključne besede: slovenščina / medosebni odnosi / komunikacija / recepcija / osnovna šola / razredni pouk / diplomska dela
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2620; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

16.
17.
OPISMENJEVANJE NA DVOJEZIČNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Petra Kavaš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja. Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2160; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

18.
SLOVSTVENA FOLKLORA V OČEH MLADOLETNIKOV (TERMINOLOGIZACIJA, RAZUMEVANJE IN ŽIVOST SLOVSTVENE FOLKLORE MED OSNOVNOŠOLCI)
Andreja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati koliko učenci devetih razredov osnovne šole poznajo sodobno terminologijo slovstvene folklore, koliko jo razumejo in preveriti živost te veje besedne umetnosti med osnovnošolci. Z anketnim vprašalnikom sem se podala na tri osnovne šole, ki delujejo v središču mesta Maribor in štiri osnovne šole zunaj tega mesta. V raziskavi je sodelovalo 92 učencev primestnih osnovnih šol ter 88 učencev mestnih osnovnih šol. Predstavila sem, kako sta se pomen in vloga slovstvene folklore skozi čas spreminjala, na kar kažejo učni načrti, ki so bili tedaj v veljavi. Posebej sem obravnavala učni načrt za izbirni predmet slovenščina — šolsko novinarstvo, ki je v veljavi danes in priročnike, s pomočjo katerih je moč doseči v učnem načrtu zastavljene cilje. Opisala sem osnovne pojme slovstvene folklore, njeno terminologijo in njen žanrski sistem.
Ključne besede: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, žanrski sistem slovstvene folklore, učni načrt za izbirni predmet slovenščina – šolsko novinarstvo, osnovna šola.
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2307; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (739,56 KB)

19.
GERMANIZMI V SLOVENSKEM SREDNJEŠTAJERSKEM NAREČJU
Marija Klančar, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.
Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3247; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (781,13 KB)

20.
SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORU
Tamara Himelrajh, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika. V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem. Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3551; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici