| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 306
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora
Mira Krajnc Ivič, 2024

Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (13,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zinka Zorko in raziskovanje slovenskih narečij
Marko Jesenšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala znanje z izrazito osebno noto, ki jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V članku je predstavljena njena »jezikovna opo‑ roka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: slovenska narečja, dialektologija, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (957,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -ator
Irena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina kot tuji jezik, glasoslovne težave, izgovorjava, bosanski priseljenci, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanj
Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj
Marko Jesenšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščine
Natalija Ulčnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.
Ključne besede: starejša slovenščina, sodobna slovenščina, slovenščina, izhodiščna besedila, ciljna besedila, zunajjezikovni prevodi, prevajalske strategije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Natalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji
Gjoko Nikolovski, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Ključne besede: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici