1. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (18,34 MB) |
2. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
3. Obravnava vejice v gradivih za pouk slovenščine v osnovni šoli : magistrsko deloDarja Zemljič, 2022, magistrsko delo Opis: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja.
V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018).
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju2022 Opis: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8).
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur.
Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 119
Celotno besedilo (5,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenščina v Evropskem parlamentu : tolmačenja plenarnih zasedanjAlenka Valh Lopert, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od slovenskih tolmačev v Evropskem parlamentu se ob izjemni jezikovni kompetenci v tujem jeziku zahteva tudi odličnost v materinščini. Upoštevati pa je treba omejeno zmožnost pomnjenja v skopo odmerjenem času in stres, prav ta dejavnika namreč privedeta do določenih odstopanj od trenutne jezikovne norme. V prispevku so ta predstavljena na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedja do stila), zapisana po naključno izbranih zvočnih posnetkih simultanih tolmačenj plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu v Bruslju od junija do decembra 2017.
Ključne besede: slovenščina, Evropski parlament, simultano tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 14
Povezava na celotno besedilo |
6. Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimiMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 269; Prenosov: 22
Povezava na celotno besedilo |
7. Slovenščina kot odraz osebne in narodne identitete v literarnem delu Florjana LipušaSilvija Borovnik, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek se ukvarja s podobo in pomenom slovenskega jezika v literarnem delu Florjana Lipuša, s posebnim poudarkom na njegovih doslej zadnjih objavljenih proznih delih Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Pisatelj, ki živi in dela v Avstriji, je namreč vse svoje literarno delo objavil v slovenščini, ki je bila v tem okolju nezaželeni in preganjani jezik. Tudi s svojim najnovejšim literarnim delom se Lipuš odziva tako na zgodovinske kot na sodobne probleme koroških Slovencev.
Ključne besede: slovenščina, literarna dela, Mirne duše, Gramoz, Lipuš, Florjan, 1937-
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 304; Prenosov: 11
Povezava na celotno besedilo |
8. Možnosti medpredmetnega povezovanja slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole : magistrsko deloNina Kreže, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole. Ukvarjali smo se z možnostmi medpredmetnega povezovanja, ki jih ponujata učna načrta obeh predmetov in izbrani učbeniki. Namen dela je bil poiskati povezovalne elemente obeh učnih načrtov in analizirati medpredmetne vsebine, ki se pojavljajo v aktualnih učbenikih.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo povzeli teoretična spoznanja o medpredmetnem povezovanju. Z metodo komparacije smo na podlagi analize obeh učnih načrtov ugotovili, da bi bili za osnovo medpredmetnega povezovanja primerni predvsem cilji, povezani s spoznavanjem in razvijanjem strategij (branja, poslušanja, pogovarjanja, tvorjenja pisnega besedila, preverjanja besedil na vsebinski, jezikovni in pravopisni ravni ipd.), in cilji, povezani s primerjanjem obeh jezikov (prepoznavanje vzrokov za učenje jezika, izgovorne, pisne in slovnične podobnosti in razlike med angleščino in slovenščino, primerjanje zapisa glasov in besed v slovenščini in angleščini ipd.).
Analiza v empiričnem delu je pokazala, da vsi izbrani učbeniki vsebujejo naloge, ki omogočajo medpredmetno povezovanje, vendar obseg teh nalog precej niha. Ugotovili smo, da analizirani učbeniki za angleščino v povprečju vsebujejo več medpredmetnih vsebin kot učbeniki za slovenščino. Izkazalo se je, da ustvarjalci učbenikov medpredmetno povezovanje v učbenike najpogosteje vključujejo preko vsebin kulturne vzgoje, znanosti in tehnologije ter vzgoje za zdravje. Z analizo smo ugotovili, da možnosti medpredmetnega povezovanja ponuja tudi medpredmetna obravnava jezikoslovnih izrazov, saj vsi učbeniki za angleščino vsebujejo vsaj polovico vseh jezikoslovnih izrazov zapisanih v vsebinah učnega načrta za slovenščino za 6. razred.
Posebno poglavje smo namenili praktični medpredmetni učni pripravi, s katero želimo spodbuditi učitelje k uporabi medpredmetnega povezovanja in jim olajšati pripravo na delo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, angleščina, učbenik, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,69 MB) |
9. Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko deloKatja Kotnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Slovenščina na dlani 4Natalija Ulčnik, 2021 Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 741; Prenosov: 141
Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
