| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 285
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek in opis postopka v učbeniškem gradivu ter v projektu Slovenščina na dlani
Tadeja Filo, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sega na področje besediloslovja, katerega osrednja raziskovalna predmeta sta besedilo kot komunikacijska pojavitev z značilno besedilnostjo in besedilne skupine. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti in različne opredelitve besedil ter pomen večpredstavnosti v besedilih. Na podlagi skupnih značilnosti besedila glede na določene kriterije skupinimo na besedilne tipe in besedilne vrste. Različne skupine besedil so osnova za oblikovanje nalog in vaj tudi v učnem e-okolju projekta Slovenščina na dlani, znotraj katerega zbrana besedila prispevajo k razvijanju sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Ta predstavlja temeljni cilj pouka slovenščine. Empirični del obsega opredelitve besedilnih skupin, in sicer vabila, novice, poljudnoznanstvenega prispevka in opisa postopka, v izbranem osnovno- in srednješolskem učbeniškem gradivu različnih založb ter v učnem e-okolju Slovenščina na dlani. Za vsako izbrano besedilno skupino je dodano vsaj eno avtentično besedilo s pripadajočimi nalogami in vajami. Tako so prikazani načini obravnave izbranih besedilnih skupin v učnem e-okolju.
Ključne besede: besediloslovje, projekt Slovenščina na dlani, zbirka BERTA, besedilne skupine, vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek, opis postopka
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

4.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Slovenščina na dlani 3
2021

Opis: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Ključne besede: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 15
URL Povezava na datoteko

6.
Medjezikovno razumevanje slovenskega in češkega jezika
Robert Filipčič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje možnosti razumevanja maternih govorcev dveh slovanskih jezikov – slovenskega in češkega –, kadar se sporazumevata vsak v svojem maternem jeziku. V prvem delu zaključnega dela je predstavljen teoretični pregled jezikovnega pojava, imenovanega medjezikovno razumevanje, s pomočjo opredelitve pojava, zgodovinskega orisa in morebitnih prednosti in slabosti. V nadaljevanju je prikazana slovanska jezikovna družina, posebna pozornost pa je seveda namenjena zahodni in južni veji, še posebej slovenščini in češčini. V drugem delu je podrobno predstavljena empirična raziskava, ki sem jo opravil, da bi ugotovil, ali sta slovenski in češki jezik medsebojno razumljiva in če sta, do kolikšne mere. Predstavljena so gradiva, vprašalnik, raziskovalne metode in vzorec. Sledi natančnejša analiza celotnega vprašalnika in rezultatov, ki sta jih dosegli slovenska in češka skupina. Na podlagi analize rezultatov je predlagana ugotovitev, da so materni govorci slovenskega in češkega jezika sposobni razumeti besedilo ciljnega jezika v pisni obliki do stopnje B1 po Skupnem Evropskem jezikovnem okviru.
Ključne besede: medjezikovno razumevanje, slovenščina, češčina, slovanski jeziki
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Vpliv angleščine na izbrane slovenske spletne medije
Ines Držaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskavi jezika izbranih slovenskih spletnih medijev, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja interneta silovito množijo. Internet je močno zabrisal meje med kulturami različnih držav, zato je bil cilj poizvedeti, na katerih področjih in na kakšen način se ameriška kultura odraža v slovenskih spletnih medijih. Zaradi ogromnega števila spletnih medijev je med njimi velika tekmovalnost, zato novinarji uporabljajo različne trike, ki bralce še bolj pritegnejo. Članki so pogosto napisani v naglici, večinoma pa se daje poudarek zgolj vsebini napisanega. Pod drobnogled so bili vzeti priljubljeni slovenski spletni mediji 24 ur, Cosmopolitan, Delo, Dnevnik, Dolenjski list, RTV Slo, Siol.net, Slovenske novice, Zadovoljna si, Žurnal in Večer. Pozornost je bila usmerjena na jezik, ki je glavno orodje sporočanja, zato so bili članki omenjenih medijev sprva slovnično in pravopisno analizirani. Še večja pozornost je bila namenjena vdoru angleških prvin v slovenske spletne medije, saj ima dandanes angleščina na spletu in na splošno v svetu izrazito prevlado in jo več kot upravičeno označujemo za linguo franco. Na vsakem koraku je moč zaslediti veliko število angleških tujk, izposojenk in kalkov, ki jasno kažejo na izrazit vpliv ameriške kulture. Treba je poudariti tudi vpliv angleščine na pravopis in skladnjo ter nekaj besed nameniti še družbenokulturnim vplivom. Posledično je to pripeljalo do sprememb v slovenskem jeziku, zato je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali je v slovenskih spletnih medijih nepotrebnega prevzemanja iz angleščine preveč, zaradi česar so lahko posamezni članki že na meji razumljivega slovenskemu bralcu. Želja po čim večjem zaslužku je skrb za jezikovno pravilnost prispevkov in s tem tudi lektorje potisnila na stranski tir. Nič presenetljivega ni, da je slovenščina začela postopoma izgubljati besedje, saj smo ga nadomestili z angleško terminologijo, zato je pomembno poglavje posvečeno tudi vprašanju ogroženosti slovenščine. Na koncu je bila izvedena še krajša anketa, katere namen je bil preveriti, ali Slovenci razumejo vsebino prebranega kljub prisotnosti prvin angleškega jezika, in poizvedeti o izkušnjah anketiranih z vdorom angleščine v slovenske spletne medije ter pogledih nanj.
Ključne besede: magistrska dela, slovenski spletni mediji, slovenščina in pravopisna pravilnost, vpliv angleščine, ogroženost slovenščine, lektorji
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 0

9.
Izdelava lastnega programskega jezika s slovensko sintakso
Andraž Kralj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se soočamo s problemom ustvarjanja lastnega programskega jezika.Poskusimo ustvariti svoj splošno namenski programski jezik z uporabo modernih pristopovprogramiranja in modernim standardom C++. Glavni cilj naloge je raziskati, kako sosestavljeni moderni programski jeziki in kako zelo kompleksni ter obširni so v resnici.Sekundarni cilj je ustvariti modularen in dobro zasnovan jezik, ki ga bo možno v prihodnjerazširiti in učinkovito uporabiti v praksi.Uvodoma podrobneje razložimo posamezne dele, ki sestavljajo programski jezik in nato zavsakega predstavimo našo implementacijo. Na koncu predstavimo delovanje našega jezika,ocenimo njegovo funkcionalnost, razširljivost in obširnost, nato izpeljemo svoje ugotovitve okompleksnosti in obsežnosti modernih programskih jezikov.
Ključne besede: programski jezik, slovenščina, gramatika, leksikalni, sintaktični, analizator, sintaksa, tolmač, interpretacija, prevajalnik, izvajanje
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru
Aleksandra Savić, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku. Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko IV govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (179,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici