1. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (6,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. |
4. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 16
Celotno besedilo (6,38 MB) |
5. Izdelava programske opreme za vizualizacijo pomenskih slovarjev : diplomsko deloNino Petrovič, 2019, diplomsko delo Opis: Pomenski slovarji so sami po sebi, kadar so zapisani v knjižni obliki, težko berljivi. V prvem delu diplomske naloge opišemo, kaj so pomenski slovarji oz. tezavri, ter predstavimo format SKOS, v katerem so zapisani, da so berljivi za računalnike. Sledita opis in primerjava tezavrov, ki smo jih izbrali za razpoznavanje in shranjevanje v podatkovno bazo. Na koncu sledi praktični del, v katerem smo opisali, implementacijo razpoznavalnika in metodi za vizualizacijo pomenskih slovarjev.
Ključne besede: računalništvo, pomenski slovarji, tezavri, razpoznavalnik formata SKOS, vizualizacija, D3.js
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1131; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,63 MB) |
6. Pregled prosto dostopnih strojnih prevajalnikovDaniel Hari, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi so predstavljene vrste strojnega prevajanja, ki so vgrajene v različne prevajalnike. Ti prevajalniki omogočajo, da se posamezna beseda ali daljše besedilo na podlagi izvedbe določenih algoritmov samodejno prevede iz izvornega jezika v ciljni jezik.
Poznamo več načinov strojnega prevajanja, ki jih v nalogi tudi predstavimo. Vsako strojno prevajanje se razlikuje po načinu prevajanja oz. svojih značilnostih, različni načini prevajanja pa imajo tudi določene skupne lastnosti, kot sta sprotno učenje in iskanje dobrih prevodov v slovarjih ali bazah podatkov, ki pripomorejo k bolj natančnemu prevodu same besede oz. besedila.
Naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pregled načinov prevajanja, v praktičnem delu pa analiza kakovosti prevajanja posameznih prosto dostopnih prevajalnikov.
Ključne besede: Strojno prevajanje, strojni prevajalniki, slovarji, korpus, strojno učenje, statistični pristop.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1719; Prenosov: 213
Celotno besedilo (3,35 MB) |
7. Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidikaTanja Mirtič, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 3619; Prenosov: 131
Celotno besedilo (534,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vig István: Verancsics Faustus Dictionariuma a korabeli európai kontextusban (Dictionarium Fausta Vrančića u onodobnome europskome kontekstu) : Budapest: Tinta Könyvkiadó, 2011. 192 pIstván Lukács, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene knjig, leksikografija, slovaropisje, slovarji, hrvaščina, Faust Vrančić
Objavljeno v DKUM: 25.04.2018; Ogledov: 1361; Prenosov: 165
Celotno besedilo (307,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Terminologišče - kraj, kjer terminolog iščeMojca Žagar Karer, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Terminologišče je spletišče Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki poleg predstavitve sekcije in njenih slovarskih projektov, kratkega opisa metodologije izdelave terminoloških slovarjev in izbora terminološke teorije vsebuje iskalnik po 10 razlagalnih terminoloških slovarjih, ki so v tiskani obliki izšli po letu 2000. Poleg tega ponuja tudi terminološko svetovanje, ki je namenjeno reševanju aktualnih terminoloških zadreg strokovnjakov. V prispevku je predstavljena zasnova in izvedba Terminologišča.
Ključne besede: slovenščina, terminologija, terminološki slovarji
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1596; Prenosov: 608
Celotno besedilo (2,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. SSKJ2Andrej Perdih, Marko Snoj, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Jeseni l. 2014 je izšla druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (prva izdaja 1970–1991), ki zapolnjuje vsebinsko in časovno vrzel v opisu slovenskega jezika med prvo izdajo SSKJ in novim slovarjem slovenskega jezika, ki bo nastajal v naslednjih letih. Prispevek prikazuje okoliščine nastajanja druge izdaje SSKJ ter opisuje glavne vsebinske novosti in spremembe jezikovnega opisa.
Ključne besede: slovenščina, slovaropisje, slovarji, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1643; Prenosov: 573
Celotno besedilo (1,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
