| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacija
Suzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko delo
Ákos Doncsecz, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič), objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od reformacije do današnjih časov. V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih, npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki. Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin 'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček', najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje 'občudovanje', planeta 'planet'.
Ključne besede: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 837; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (883,55 KB)

3.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varnice
Elin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 704; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega Vrha
Nejc Lazar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (671,83 KB)

5.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru
Barbara Zakocs, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

6.
Izrazje in spolni stereotipi v izbranih katalogih igrač
Aleksandra Vuk Kosi, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo uvodoma obravnava tematiko igrač in iger, pomen igre, vrste igrač in iger, igrače in igre glede na starostno obdobje otrok ter spolne stereotipe, ki se ob tem kažejo. V empiričnem delu je zbrano izrazje s področja igrač in iger, ki je bilo izpisano iz katalogov igrač iz obdobja od 30. oktobra 2019 do 7. januarja 2020. Izrazje je glede na vrsto predmetnosti klasificirano na tematske skupine in analizirano na besedotvorni ter leksikalni ravni. Ugotovljeno je, da je večina izrazov večbesednih, npr. nindža želva, večnamenska igralna miza, žirafa Sophie za grizenje, in da so izrazi pogosto samostalniške besedne zveze z levim prilastkom, npr. pametni kuža, namizni biljard, zabavna tablica. Opazna je tudi prisotnost prevzetih izrazov v citatni obliki, npr. Activity Junior, igra Twister, trikolesnik Be Fun. Med izpeljankami po pričakovanjih izstopajo manjšalnice, npr. avtomobilček, poganjalček, ropotuljica, žogica. Med zbranimi izrazi so tudi taki, ki v SSKJ2 še niso evidentirani, npr. robojajček, transformer, vstavljanka. Spolni stereotipi so opazovani glede na pojavljanje v oglaševalskih in promocijskih katalogih ter v ponazarjalnih zgledih v SSKJ2. Ugotovljena je prisotnost spolnih stereotipov, ki igrače in igre delijo glede na predpostavko o primernosti za deklice oz. dečke (npr. deklice se igrajo s punčkami), vendar pa so na določenih mestih ti stereotipi že preseženi. V analiziranih katalogih tako najdemo npr. gasilski tovornjak poveljnice gasilcev, na slikah že opazimo, da se z avtomobilčki igrajo deklice in dečki, da so deklice gradbinke ipd.
Ključne besede: leksika, strokovno izrazje, besedotvorje, igra, igrača, stereotip, slovar.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (669,62 KB)

7.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2128; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine
Sabina Bedek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine obravnava besede z besednovrstno oznako prisl. v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) Vilka Novaka. V teoretičnem delu so predstavljeni: (1) prislov kot besedna vrsta, (2) nastanek in razvoj knjižne prekmurščine, ki se je razvila v začetku 18. stoletja ter je edini knjižni jezik, ki se je ohranjal tudi po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, in (3) Slovar stare knjižne prekmurščine. V empiričnem delu sledi analiza prislovov na glasoslovni, oblikoslovni in besedotvorni ravni. Analiza kaže, da so pri prislovih prisotne glasoslovne značilnosti prekmurskega jezika, npr. prehod nenaglašenega vokala e v i (cilóu, drügàči, èsi), izpad vokala i ob zvočniku l (nèkelko), narečni odraz v besedah s trdim ł (napó, opodné), prehod mehkega palatalnega l' v srednji l (bòle, dàle, dobrovòlno) in ohranjenost mehkega palatalnega n' (nèpretr̀gnjeno, nèvklèknjeno). Na oblikoslovni ravni so vidni arhaizmi, npr. stara pronominalna sklanjatev z o-jevskim vokalizmom v ednini (poètomtòga, spèrvoga, vkrížoma), ostanek mehke sklanjatve pri prislovu nìšterouč, prislova èšče in pàk, vprašalni prislov gdè, ki se je razvil iz *kъdȅ, in ohranjenost refleksa za praslovanski zaimek bližnjega (*sь) pri prislovu zimós. Pojavljajo se deležja na -č in -ši (npr. pojdóuč, radóč, skrblivajóuč, naglasávši). Besedotvorna analiza kaže, da so prislovi tvorjeni z obrazili, značilnimi za staro knjižno prekmurščino (npr. -oma (kǜpoma, vèkoma), -ouč (nìšterouč), -óuk/ók (ednóuk, ednók), -či (kàmči), -é (vöné, žmahné, žmetné), -eci (drǘgeci), -aj (lèkaj, lepráj, takáj)). Ugotovljeno je tudi, da je večina prislovov enopomenskih ter enobesednih, največ pa jih je izpisanih iz Küzmičevega Nouvega zákona (1771). Na pomenski ravni najdemo precej sopomenk (npr. nèmertüčlìvo, nèzgrǜntno, nèzrèčeno 'neizmerno'; brìtko, plàčno, túžno 'žalostno') in protipomenk (npr. nesràmno – priaznívo, prijázno, lǜdno; dràgše – falé). V magistrskem delu je preverjena tudi prisotnost prislovov iz Slovarja stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) ter v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1996).
Ključne besede: prislov, stara knjižna prekmurščina, Slovar stare knjižne prekmurščine, jezikovna analiza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 878; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (843,07 KB)

9.
Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju
Maja Lamovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju se je raziskovalo eno od temeljnih človeških dejavnosti – komuniciranje oz. sporazumevanje. Sporazumevanje je besedno in nebesedno, obeh se učimo na naraven način v okolju skozi proces učenja od najzgodnejšega otroštva. V delu se je raziskovalo razvoj besedišča pri predšolskih otrocih. Napredek pri razvoju besedišča je najbolj silovit ravno v predšolskem obdobju, prav zato so bili ciljna skupina raziskave otroci, ki so še na začetku usvajanja besed. V teoretičnem delu so opredeljeni stopnje jezikovnega razvoja, razvoj besedišča pri otrocih v maternem jeziku, dejavniki pri razvoju besedišča in jezikovne težave. Ker je magistrsko delo osredotočeno predvsem na raziskovanje razvoja besedišča, sta opredeljena tudi slikovni besedni test in mentalni slovar; pojma sta pomembno vplivala na zasnovo empiričnega dela. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti število pridobljenih oziroma usvojenih besed v predšolskem obdobju. Raziskava se je osredotočila na količinske in kakovostne razlike v besedišču otrok. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike, s preizkusom slikovnega besednega testa. Test je bil narejen samostojno po predlogi Peabody picture vocabulary test (2007), vendar brez standardizacije, ki je bila prvotno narejena v ZDA. Raziskava se je osredotočila na tri raziskovalna vprašanja in pet hipotez, s pomočjo testiranja predšolskih otrok v vrtcu pa se je potrdilo avtoričina predvidevanja. Ugotavljalo se je, ali obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznih predšolskih otrocih, kako se kakovost besedišča spreminja s starostjo in ali imajo otroci v isti starostni vrtčevski skupini sorazmerno enak besedni fond. Vse rezultate se je prikazalo v preglednih grafih in analiziralo posamezne segmente raziskave. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznikih. S pomočjo grafa se je razjasnilo, da število kakovosti besedišča sorazmerno narašča s starostjo otroka. Potrjena je bila tudi hipoteza, da se posamezniki v svojih skupinah ne razlikujejo preveč, kvečjemu lahko pride samo do izjem, te pa so bile v danem primeru redke. Pri testiranju otrok se je ugotovilo, da se obseg in kakovost besedišča res večata s starostjo otroka. Skozi raziskavo se je tudi pravilno ugotovilo, da je otrokovo besedišče stopenjsko − prvi korak je prepoznavanje besede, drugi razumevanje besede, tretji pa aktivna uporaba.
Ključne besede: predšolski otroci, jezikovni razvoj, mentalni slovar, razvoj besedišča, slikovni besedni test.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 2047; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
Slovenski frazemi in njihove angleške ustreznice v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra
Ana Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo Slovarja slovenskih frazemov Janeza Kebra (2011) želeli raziskati angleške prevode slovenskih frazemov, ki jih avtor navaja v omenjenem slovarju. Pri analizi smo si pomagali s sedmimi kategorijami, ki jih je uvedla Mona Baker (2011), od teh so bile za nas pomembne le štiri (ostale so bile izločene zaradi pomanjkanja konteksta). Izmed vseh 450 primerov, ki imajo v slovarju pripisano angleško ustreznico, smo po abecednem vrstnem redu izbrali 80 primerov, pri katerih smo lahko našli kakšne zanimive podatke o njihovem izvoru, njihovih sopomenkah ipd. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo – prvo za razlago slovenskega frazema, drugo pa za njegovo primerjavo s pripisanim angleškim primerom. Glede na njihove angleške prevode smo jih najprej razvrstili v štiri kategorije, ki so naslednje: (1) prevod frazema s podobnim pomenom in obliko, (2) prevod frazema s podobnim pomenom in drugačno obliko, (3) prevod frazema s parafrazo in (4) prevod z izpustom celotnega frazema. Pri vsakem primeru smo pojasnili, zakaj smo ga uvrstili v določeno kategorijo, nato pa oba primera podrobno analizirali (razlaga pomena, izvora, iskanje sopomenk v obeh jezikih ipd.)
Ključne besede: Frazeologija, frazem, frazeološka enota, prevajanje frazemov, Slovar slovenskih frazemov.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 2304; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 21.88 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici