1. Uporaba vizualizacije za spremembo življenjskega sloga pri pacientih z ogroženostjo za srčno-žilne bolezniAdrijana Svenšek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti po vsem svetu, razširjenost pa se povečuje zaradi dejavnikov tveganja, katerih nadzor je ključen ukrep za zmanjšanje pojavnosti. Uporaba moderne tehnologije lahko spodbudi izbiro zdravega življenjskega sloga in pomaga pri ocenjevanju ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Namen doktorske disertacije je oceniti, ali se uporaba vizualizacije ogroženosti za srčno-žilne bolezni in možnost sprotnega spremljanja gibanja nivoja glukoze v krvi povezujeta s spremembo življenjskega sloga in percepcijo na osebo osredotočene oskrbe pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na metodologiji raziskav mešanih metod z eksperimentalnim načrtom. Najprej smo izvedli sistematično iskanje in oceno mobilnih aplikacij za oceno ogroženosti za srčno-žilne bolezni v Apple Store in Google Play ter pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, MEDLINE in Web of Science, s poudarkom na vlogi vizualizacije. V kvantitativnem delu smo v pilotni presečni raziskavi, izvedeni na vzorcu 666 udeležencev, pridobljenem s snežno kepo, validirali vprašalnik o zdravem življenjskem slogu in osebnem nadzoru z uporabo psihometričnih analiz. V glavni raziskavi smo izvedli randomizirano klinično raziskavo s 119 udeleženci, od katerih je 101 zaključilo vse meritve. Udeleženci so bili naključno razporejeni v tri intervencijske in eno kontrolno skupino. Analiza je bila izvedena z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V kvalitativnem delu raziskave smo uporabili metodo utemeljene teorije, v katero je bilo vključenih 12 udeležencev. Uporabili smo teoretično vzorčenje. Analiza je temeljila na odprtem, aksialnem in selektivnem kodiranju. Integracija je bila izvedena na ravni interpretacije.
Rezultati: Aplikacija z najvišjo skupno oceno je bila MDCalc Medical Calculator, medtem ko je najnižjo skupno oceno dobila aplikacija CardioRisk Calculator. Pri pregledu obsega so bile najpogosteje uporabljene tehnike vizualizacije naslednje: vizualni namigi, stolpčni diagrami in grafi. Pri validaciji vprašalnika v okviru pilotne raziskave je koeficient Cronbach alfa (α) znašal 0,852, vse domene vprašalnika pa so imele pozitivne korelacije. Najnižja povprečna vrednost SCORE2 pri izhodiščni oceni je bila v tretji intervencijski skupini (3,84; SD = 2,08), kar kaže na najnižjo ogroženost za srčno-žilne bolezni. Pri oceni zdravega življenjskega sloga so skupine na začetku najvišje ocenile domeno dnevna rutina, ki se je ob končni oceni izboljšala, čeprav pri nobeni izmed skupin pri meritvah med in po njih ni prišlo do statistično značilne spremembe. Percepcija na osebo osredotočene oskrbe je bila v vseh skupinah najvišje ocenjena v domeni skupnega odločanja, pri čemer med skupinami prav tako ni bilo statistično značilnih razlik. Na podlagi analize intervjujev smo identificirali 5 kategorij (na osebo osredotočena oskrba, poznavanje in spremljanje dejavnikov tveganja, vizualizacija in interpretacija rezultatov, vpliv uporabe tehnologije na življenjski slog ter identifikacija težav in izzivov ter priporočila za izboljšavo in prihodnjo uporabo) in 11 podkategorij.
Razprava in sklep: Na področju zdravega življenjskega sloga in percepcije na osebo osredotočene oskrbe so se rezultati izboljšali, čeprav med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. To kaže, da so bile intervencije učinkovite pri spremembi življenjskega sloga, vendar bi bile potrebne prilagoditve za doseganje večjega vpliva. Poseben poudarek je bil na uporabi vizualizacije kot ključnega orodja za ozaveščanje pacientov o ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Zaključki nakazujejo, da ima uporaba vizualizacije velik potencial za izboljšanje vključenosti pacienta v načrtovanje oskrbe. Daljše intervencije z večjim vzorcem udeležencev bi lahko prispevale k bolj poglobljenemu razumevanju teh učinkov v klinični praksi in optimizaciji uporabe digitalnih orodij za prilagajanje življenjskega sloga pacientov z ogroženostjo za srčno-žilne bolezni.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, vizualizacija, CGM, zdrav življenjski slog, Petal-X, biološka starost
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (8,90 MB) |
2. Vpliv redne telesne vadbe na preprečevanje prekomerne telesne mase pri odraslihMarinela Hari, 2025, diplomsko delo Opis: Človek potrebuje telesno dejavnost, da lahko deluje optimalno in ostaja zdrav. Kljub temu se veliko ljudi veliko premalo giba, kar vodi v številne psihične in fizične težave. Dejstvo je, da gibalno aktivna oseba lažje prenaša in se lažje odzove na različne duševne obremenitve, hkrati pa pri izvajanju telesne aktivnosti dobi občutek, da je s svojim prizadevanjem in trudom, naredila zase nekaj koristnega.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
Ugotovili smo, da se s športom manj kot nekajkrat tedensko ukvarja 62 % anketiranih. 84 % jih zaužije 3 ali več obrokov na dan. 51 % jih nima težav s spanjem, naspanih pa se zbudi 66 %. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 do 5 je 3,8.
Splošno poznavanje osnovnih načel zdravega načina življenja med sodelujočimi v raziskavi je dobro. Med zaskrbljujoče ugotovitve vseeno sodi ugotovitev, da se približno polovica anketiranih sooča s težavami z nespečnostjo, prav tako pa tudi telesna aktivnost pogosto ni del njihovega vsakdanjika, kar vpliva na njihovo telesno maso.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, fizična aktivnost, zadovoljstvo z življenjem, spanje, prehrana
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. |
4. |
5. Povezava med zdravim življenjskim slogom in otrokovo zbranostjo pri pouku : magistrsko deloNastja Polajžer, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,59 MB) |
6. Vpliv sedenja na zdravstvene težave zaposlenih v šolstvuNina Kolarič Krajnc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Za ohranitev zdravja in preprečevanje zdravstvenih težav potrebujemo dobro razmerje med telesno aktivnostjo in sedenjem. Sedeče vedenje ima velik vpliv na mobilnost, samooskrbo in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv sedenja na zdravstvene težave učiteljev.
Metode: Izvedli smo pregled literature s pomočjo iskalne strategije ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev v PubMedu, CINAHLu Ultimate in ScienceDirectu. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck. Rezultate smo predstavili opisno v evalvacijski tabeli. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije. Glavna ugotovitev je, da prekomerno in dolgotrajno sedenje škodljivo vpliva na zdravje učiteljev. Najpogostejše težave so se pojavile v predelu spodnjega dela hrbta, vratu in ramen vključno z mišično-skeletnimi bolečinami, deformacijami in omejitvami pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Dejavniki, kot so debelost, višja starost in poznavanje ter ignoriranje ergonomskih smernic, povečujejo tveganje za zaplete zaradi pretiranega sedenja.
Razprava in zaključek: Raziskovanje vpliva sedenja na zdravje učiteljev je pomembno, saj so zaradi poklicnih zahtev pogosto izpostavljeni sedenju. Izboljšave delovnega okolja in uporaba ergonomskih ukrepov so se izkazale za učinkovite pri zmanjšanju zdravstvenih težav, povezanih s prekomernim sedenjem.
Ključne besede: sedentarni slog, zdravje, učitelj
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno/športno aktivnost : diplomsko deloVeronika Mnouček, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno oziroma športno aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri starši vplivajo na gibalno/športno aktivnost svojih otrok in na kakšen način se ta vpliv izraža. Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, pri čemer je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 52 staršev otrok prvega razreda Osnovne šole Polzela in Podružnične šole Andraž nad Polzelo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V empiričnem delu so bile preverjene povezave med stopnjo izobrazbe, naravo dela in gibalno/športno aktivnostjo staršev ter vključevanjem otrok v gibalne/športne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da starši z višjo stopnjo izobrazbe svojih otrok ne vključujejo pogosteje v organizirano gibalno/športno vadbo izven šole kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe; da je večina staršev občasno (2–3-krat tedensko) gibalno/športno aktivna; da redna gibalna/športna aktivnost staršev pozitivno vpliva na gibalno/športno aktivnost njihovih otrok; da so otroci staršev, ki se redno ukvarjajo z gibalno/športno aktivnostjo, pogosteje vključeni v športne aktivnosti; da otroci staršev, ki opravljajo administrativno ali umsko delo, niso pogosteje redno telesno dejavni kot otroci staršev s fizičnim delom; da je najmočnejši razlog za vključevanje otrok v gibalne/športne aktivnosti izven šole želja njih samih.
Ključne besede: starši, otroci, gibanje, gibalna/športna aktivnost, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri obvladovanju vedenjskih težav učenk in učencev v osnovni šoliJoca Zurc, Giuliana Jelovčan, Vesna Štemberger Vučko, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi ponuja otroku možnosti za sodelovanje z drugimi, samopotrjevanje in izražanje ter pomeni enega izmed ključnih dejavnikov socializacije ter preprečevanja odklonskega vedenja. V raziskavi nas je zato zanimalo, katere značilnosti gibalne/športne aktivnosti so najmočneje povezane z obvladovanjem vedenjskih težav. Ugotovitve na reprezentativnem vzorcu 1782 slovenskih osnovnošolcev kažejo, da je gibalna/športna aktivnost najmočneje povezana z obvladovanjem vedenjskih težav ponotranjenja. Pri tem imajo ključno vlogo pogostnost in intenzivnost aktivnosti, vključitev v interesne športne dejavnosti, ukvarjanje s plesom ter omejitev sedečega načina prevoza v šolo.
Ključne besede: osnovna šola, disciplina, hiperaktivnost, šport, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (456,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Učinek rdečega kvasnega riža pri uravnavanju hiperholesterolemijKatarina Bevc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hiperholesterolemija predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so glavni vzrok smrti po vsem svetu. Zdravljenje običajno temelji na farmakoloških pristopih, kot so statini, vendar ti pogosto povzročajo neželene učinke. Rdeč kvasni riž (RYR), uveljavljen kot naravni prehranski dodatek, vsebuje monakolin K, ki je strukturno enak lovastatinu. Namen raziskave je bil raziskati možnost obvladovanja hiperholesterolemij z uživanjem rdečega kvasnega riža, ki je predstavljen kot alternativa vsem dobro poznanim statinom.
Metode: Zaključno delo je napisano na podlagi deskriptivne metode dela. Relevantno strokovno literaturo smo pridobili, analizirali oziroma pregledali iz naslednjih mednarodnih priznanih podatkovnih baz: PubMed, Sage, ScienceDirct, CINAHL Ultimate. Izvedli smo pregled literature, ki smo jo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V raziskavo smo vključili sedem randomiziranih kliničnih raziskav, ki so pokazale, da RYR pomembno znižuje holesterol LDL, skupni holesterol in trigliceride z minimalnimi neželenimi učinki. Učinkovitost se poveča v kombinaciji z drugimi spojinami, kot sta berberin in polifenoli.
Zaključek: Rdeč kvasni riž predstavlja obetavno naravno alternativo za obvladovanje hiperholesterolemij. Njegova širša uporaba zahteva nadaljnje raziskave in večjo ozaveščenost javnosti o njegovih prednostih.
Ključne besede: rdeč kvasni riž, statini, hiperholesterolemija, lipidi, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (978,63 KB) |
10. Vpliv življenjskega sloga na motive smučarskih turistov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaJan Mladkovič, 2024, diplomsko delo Opis: Življenjski slogi imajo vpliv na motive smučarskih turistov v Sloveniji. Izbrana tema zaključnega dela v preteklosti še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali imajo življenjski slogi vpliv na motive smučarskih turistov v Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili pregled obstoječe literature na temo športnega turizma, športnega turizma v Sloveniji, smučarskega turizma, zimskega turizma, življenjskega sloga, motivacije in motivov. V empiričnem delu smo po zaključenem zbiranju podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika najprej opravili opis vzorca. Sledila je faktorska analiza preverjanja življenjskih slogov in motivov anketirancev s pomočjo programa SPSS. Po končani faktorski analizi smo preverili tudi vse štiri hipoteze in zapisali ugotovitve našega zaključnega dela. Ugotovili smo, da po eni strani obstaja povezava med življenjskimi slogi in motivi smučarskih turistov v Sloveniji, po drugi strani pa ne obstaja razlika pri motivih za obisk smučarskih destinacij glede na višino osebnega dohodka in status posameznika. Z zapisom ugotovitev in zaključka smo tudi izpolnili vse zadane cilje diplomskega dela.
Ključne besede: športni turizem v Sloveniji, zimski turizem, smučarski turizem, življenjski slog, motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,14 MB) |
