Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 168
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov. Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo. Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 200
Celotno besedilo (936,96 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, da je zelo pomembno razmerje med vnosom in porabo energije in kako se je življenjski slog družin bistveno spremenil, odkar je med nami tehnologija. Nato smo predstavili življenjski slog in kako stres v življenju v veliki meri vpliva na življenjski slog posameznika. V naslednjem poglavju smo opredelili družino in kaj vse spada k družinskemu okolju. Opisali smo tudi pomen otrok v družini in kako so otroci povsem odvisni od staršev. Opredelili smo tudi gibalno športno aktivnost nasploh in v družini, vključevanje otrok v le-to ter kaj so posledice premajhne športne aktivnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo table prikazali odgovore, ki smo jih pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Le-ta je zajemal vprašanja, ki so se nanašali na pogostost, pomembnost in rednost zdrave prehrane in športnih gibalnih aktivnosti v družinah. Vse anketirane osebe so bili starši predšolskih otrok. Vsako tabelo smo interpretirali na podlagi pridobljenih rezultatov. Prišli smo do ugotovitve, da ima življenjski slog na prehrano in gibalno športno aktivnost predšolskih otrok velik vpliv, saj so otroci v veliki meri odvisni od prehrane in gibalno športnih aktivnosti, ki jim jih nudijo starši.
Ključne besede: družinski slog, zdrava prehrana, gibalno športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Diplomsko delo Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je ugotovitev prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. Cilj diplomskega dela je primerjava prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili prehrano otrok in s tem povezane prehranske navade, motorične sposobnosti otrok, aktiven življenjski slog, pomen telesne aktivnosti v dobi mladostništva, športno aktivnost, ki oblikuje mladega človeka ter ga dela boljšega, slabosti telesne neaktivnosti za otroka in mladostnika, stopnje motoričnega razvoja, vlogo prehrane v motoričnem razvoju otroka. Na koncu teoretičnega dela smo povzeli dosedanje raziskave ter ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili interpretacijo ter rezultate anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Pri tem smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok mestne in podeželske šole v starosti 6 in 7 let. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s Hi-kvadrat testom. Ugotovili smo, da imajo otroci 1. razreda tako mestne kot podeželske osnovne šole enako aktiven življenjski slog, se pa razlikujejo prehranske navade otrok 1. razreda omenjenih šol. Ugotovili smo namreč, da imajo otroci podeželske šole boljše prehranske navade kot pa otroci, ki prihajajo iz mestne osnovne šole.
Ključne besede: Prehranske navade, življenjski slog, telesna aktivnost, prehrana otrok, zdravje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 186
Celotno besedilo (822,85 KB)

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali intervencije za preprečevanje in upravljanje arterijske hipertenzije s področja življenjskega sloga. Ravni krvnega tlaka so kljub znanim intervencijam še vedno slabo nadzorovane. Namen našega diplomskega dela je bil raziskati intervencije, ki lahko pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Metode: Opravljen je bil pregled in analiza literature, z uporabo deskriptivne metode, metode analize ter sinteze identificiranih virov. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in Google Schoolar v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje arterijske hipertenzije učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zmerno uživanje alkohola in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Za obvladovanje pa so učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izguba odvečne telesne teže, prenehanje kajenja, izogibanje stresu in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Razprava in sklep: Število obolelih se kljub znanim načinom preprečevanja in obvladovanja bolezni ne zmanjšuje, zato je pomembno ljudi poučiti o sami bolezni, dejavnikih tveganja in promovirati zdrav način življenja.
Ključne besede: krvni tlak, dejavniki tveganja, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 581; Prenosov: 148
Celotno besedilo (971,39 KB)