1. Cianogeni glikozidi v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih : magistrsko deloLucija Praprotnik, 2023, magistrsko delo Opis: Cianogeni glikozidi so sekundarni metaboliti, ki se nahajajo v rastlinah, v katerih je bilo do sedaj identificiranih 112 spojin. Pomembni so z vidika obrambe rastlin, saj se pri poškodbi rastlinskih tkiv pod vplivom β-glukozidaze spremenijo v toksičen vodikov cianid, ki je nevaren tudi za človekovo zdravje. Postavlja se vprašanje o varnosti cianogenih živil, saj bi potencialno z uživanjem velikih količin lahko prišlo do preobremenitve telesa s cianovodikovo kislino. Vsebina naloge temelji na rezultatih raziskav, ki so bile opravljene o cianogenih glikozidih v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih. Ker gre za nalogo preglednega tipa, je bila uporabljena metoda dela pregled obstoječe novejše literature in raziskav na omenjeno temo. Ugotovili smo, da slive vsebujejo cianogena glikozida prunasin in amigdalin, pri čemer prednjači slednji. Največja vsebnost cianogenih glikozidov je v koščicah, medtem ko jih v mesu ploda skoraj ni zaznati. S procesiranjem (namakanje, sušenje, fermentacija, ipd.) se delež amigdalina zmanjšuje, vendar ga nekaj v končnem proizvodu vseeno ostane. Ta vrednost je praviloma sicer pod mejo škodljivosti, se pa meja lahko hitro prekorači predvsem pri nepravilnem postopku žganjekuhe, natančneje pri nepravilni pripravi drozge iz koščičastega sadja.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, rožnice, slive, zdravje, proizvodi iz sliv, fermentacija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 616; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko deloLuka Grgurič, 2023, magistrsko delo Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,78 MB) |
3. VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO PLODOV SLIV (Prunus domestica)Mateja Stopar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.
Ključne besede: slive, 'Čačanska lepotica', rastni hormoni, plod, kakovost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 85
Celotno besedilo (386,41 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. MOLEKULSKA ANALIZA AKCESIJ SLIV (Prunus domestica L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEVJanja Kotnik, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Ohranjanje in varovanje starih tradicionalnih sort in genotipov sliv (Prunus domestica L.) je bistvenega pomena za ohranjanje biodiverzitete ter vzdrževanje rastlinskih genetskih virov. Genetske materiale hranijo genske banke, ki so namenjene za učinkovito in kakovostno ohranjanje akcesij za daljše časovno obdobje. V raziskavo smo vključili 15 akcesij sliv, ki so locirane v genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti sorodnost med starimi genotipi sliv z uporabo molekulskih markerjev in morebitne duplikate izločiti iz uradne evidence genske banke FKBV. Ugotavljali smo tudi, ali lahko mikrosatelitske lokuse, ki so bili najdeni pri češnjah (Prunus avium L.), zaradi istega botaničnega rodu uporabimo tudi pri slivah. Na šestih mikrosatelitskih lokusih EMPA001, EMPA002, EMPA003, EMPA004, EMPA011 in EMPA029 smo pri 15 preučevanih genotipih sliv skupaj namnožili 46 polimorfnih alelov, v povprečju 7,666 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih akcesij smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram. Mikrosatelitske lokuse, najdene pri češnjah, smo uspešno uporabili za analize pri slivah. Med 15 analiziranimi akcesijami nismo našli duplikatov.
Ključne besede: akcesija slive, Prunus domestica L., molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Objavljeno v DKUM: 03.03.2015; Ogledov: 2630; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. DINAMIKA SPREMEMB PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI V ČASU ZORENJA PRI SLIVAH SORT ´STANLEY´ IN ´HANITA´Sonja Košir, 2012, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali nekatere parametre zrelosti in kakovosti sliv (Prunus domestica L.) sort ´Hanita´ in ´Stanley´v času zorenja. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja v naših pedoklimatskih razmerah ter povezavo med obarvanostjo plodov (parametri L* a* in b*) in posameznimi parametri zrelosti (trdoto mesa plodov, vsebnostjo skupnih titracijskih kislin, topno suho snov in razmerje med topno suho snovjo in titracijskimi kislinami). Rezultati so pokazali, da barva povrhnjice ni dober pokazatelj zrelosti in s tem optimalnega časa obiranja. Sorta ´Hanita´ razvije intenzivno modro barvo 10 dni in sorta ´Stanley´ 14 dni pred užitno zrelostjo. Sorta ´Hanita´ tvori v naših pedoklimatskih razmerah tudi več topne suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Povezava med zunanjimi in notranjimi parametri zrelosti in kakovosti je močnejša pri sorti ´Stanley´, predvsem med parametrom barve b* ter skupnimi titracijskimi kislinami.
Ključne besede: slive / zorenje / barva
Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 1787; Prenosov: 183
Celotno besedilo (591,56 KB) |
10. VPLIV STOPNJE ZRELOSTI NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V IZBRANIH SORTAH SLIV (Prunus domestica L.)Katja Lukač, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo spremljali vsebnost skupnih fenolov v času zorenja različnih sort sliv ('Čačanska lepotica', 'Hanita', 'Stanley', 'Tophit' in 'Valor'). Vzorčenje je potekalo v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik v letu 2007. Povprečen vzorec je predstavljalo 50 naključno izbranih plodov odvzetih v 2-3 dnevnih presledkih. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in do ekstrakcije hranili v zamrzovalni omari. Vzorce smo ekstrahirali z vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) in v ekstraktih določili vsebnost skupnih fenolov spektrofotometrično s Folin – Ciocalteau metodo. V času optimalne zrelosti je bila najvišja vsebnost skupnih fenolov izmerjena pri sorti 'Valor' (127 mg ekvivalentov galne kisline izražene kot mg GAE/100 g sveže mase (SM)), sledile so sorte 'Tophit' (104 mg GAE/100 g SM), 'Čačanska lepotica' (83,5 mg GAE/100 g SM) in 'Stanley' (39,0 mg GAE/100 g SM). Med dozorevanjem 'Čačanske lepotice' se vsebnost skupnih fenolov ni značilno spremenila, medtem ko smo pri sortah 'Valor' in 'Hanita' izmerili statistično pomembno zvišanje vsebnosti skupnih fenolov pri zadnjem terminu vzorčenja. 'Tophit' je pokazal najvišjo vsebnost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Izmerjena vrednost je bila značilno različna samo od vrednosti določene v prvem terminu vzorčenja. 'Stanley' je bila edina sorta, ki je imela najnižjo izmerjeno vrednost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Razlike v vsebnosti skupnih fenolov lahko glede na to, da so bile vse sorte pridelane na podoben način in vzorčene na isti lokaciji, pripišemo genetski variabilnosti.
Ključne besede: slive ( Prunus domestica L.) / skupni fenoli / zorenje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2381; Prenosov: 157 (2 glasa)
Celotno besedilo (492,31 KB) |
