Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok smo predstavili šest dejavnosti za postopno navajanje otrok na mešanj barv. Dejavnosti smo izvedli z otroki, starimi 5–6 let. Pri dejavnostih smo svetlili in temnili osnovne barve, mešali osnovne in komplementarne barve, mešali črno in belo ter osnovne barve s črno in belo. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka med petim in šestim letom starosti in likovne tehnike ter podrobneje slikarske tehnike. Predstavili smo tudi, na kateri format naj otroci slikajo in kako naj bodo čim bolj kakovostno opremljeni likovni kotički, učilnice in delavnice. Predstavili pa smo tudi ustrezne oblike dela in likovno področje v kurikulumu. V empiričnem delu smo predstavili primerne dejavnost mešanja barv. Pri dejavnosti smo odkrivali, v kakšnih paletah naj otroci mešajo barve, kakšen naj bo format glede na motiv in obliko dela. Ugotovili smo, da je bolje, da imajo palete prekate oz. da namesto palet uporabimo dovolj velike lončke. Zaželeno pa je, da že na začetku dejavnosti otrokom ponudimo količinsko precej več svetle barve v razmerju s temnejšo. Najpomembneje pa je, da so tempera barve kakovostne.
Ključne besede: predšolski otrok, likovne dejavnosti, slikanje, likovna didaktika, mešanje barv
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 globalno predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, številne raziskave pa se posledično osredotočajo na mehanizme normalnega in motenega delovanja Langerhansovih otočkov trebušne slinavke. Laboratorijske miši zaradi strukturnih in funkcionalnih podobnosti Langerhansovih otočkov s človeškimi predstavljajo pomemben model v raziskavah fizioloških procesov trebušne slinavke. Z razvojem genetskih, prehranskih, farmakoloških in kirurških mišjih modelov bolezni pa nudijo tudi vpogled v patofiziološke mehanizme od začetnih sprememb v tarčnih tkivih pri sladkorni bolezni tipa 2 do razvoja adaptacije Langerhansovih otočkov, dekompenzacije in dolgoročnih posledic sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da je pri razvoju mišjega modela sladkorne bolezni tipa 2 zelo pomembno genetsko ozadje, oziroma linija in podlinija miši, ki je osnova za model, saj lahko razlika v genetskem ozadju vodi do razlik v fenotipu, ki jih posledično napačno pripišemo učinkom proučevane intervencije raziskave. V doktorskem delu smo zato proučili z glukozo stimulirane spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta treh pogosto uporabljenih linij in podlinij miši, in sicer pri outbridirani podliniji NMRI in dveh inbridiranih podlinijah C57BL/6J in C57BL/6N. V ta namen smo uporabili metodo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo, ki omogoča zajemanje sprememb v kalcijevih signalih, ki nastanejo kot posledica stimulacije z glukozo, v številnih celicah beta sočasno. Tako smo neposredno primerjali vpliv koncentracijske odvisnosti glukoze na kalcijevo signalizacijo v omenjenih treh linijah miši, razlike med posameznimi linijami in variabilnost odzivov, in sicer v fazi aktivacije, kjer smo proučevali zamike od izpostavitve stimulacijski koncentraciji glukoze do odzivov, v fazi platoja, kjer smo proučevali trajanja in frekvence oscilacij kalcijevih ionov ter aktivni čas, in v fazi deaktivacije, kjer smo proučevali zamike od prenehanja izpostavitve stimulacijske koncentracije glukoze do prenehanja kalcijevih odzivov. Ugotovili smo razlike v vseh treh proučevanih fazah odziva kalcijevih ionov na stimulacijo z glukozo, pri čemer velja posebej izpostaviti desnostranski premik krivulje odnosa med odmerkom in odzivom v fazi aktivacije v primeru inbridiranih podlinij in levostranski premik te krivulje v fazi deaktivacije v primeru linije C57BL/6J. V fazi platoja smo opazili kvantitativne in kvalitativne razlike v dinamiki koncentracije kalcijevih ionov, ki so nastale med linijami in tudi znotraj posamezne linije ob stimulaciji z različnimi koncentracijami glukoze. Pomembno pa je poudariti, da se je aktivni čas, to je produkt med frekvenco in trajanjem kalcijevih oscilacij, izkazal za zelo robustno mero, ki narašča z naraščajočo koncentracijo glukoze pri vseh linijah z enako dinamiko. Opažene razlike med inbridiranimi in outbridiranimi linijami kot tudi znotraj obeh genetsko podobnih si inbridiranih podlinij govorijo v prid pomembnosti izbire in ustreznega poročanja genetskega ozadja miši v načrtovanju in pri objavljanju izsledkov raziskav nasploh, za mišje modele sladkorne bolezni tipa 2 pa pričujoče delo predstavlja pomemben referenčni okvir, ki ga doslej v tej obliki v literaturi ni bilo.
Ključne besede: celice beta, mišji model, slikanje kalcija, glukozna odvisnost, tkivna rezina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 130
Celotno besedilo (3,33 MB)

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 178
Celotno besedilo (609,15 KB)

Opis: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Ključne besede: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 10.04.2017; Ogledov: 2002; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Namen diplomskega dela Likovne dejavnosti, ki spodbujajo predšolskega otroka k ustvarjalnemu izražanju je predstaviti literaturo o likovnem razvoju otrok in njihovi ustvarjalnosti – od česa je ta odvisna in kako prispevamo k njenemu izboljšanju – ter opisati likovne dejavnosti, ki spodbujajo predšolske otroke k ustvarjalnemu izražanju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen likovni razvoj predšolskih otrok, pomen in značilnosti likovne ustvarjalnosti ter likovna področja, ki so omenjena v praktičnem delu – risanje, slikanje in osnove odtiskovanja. V praktičnem delu je predstavljenih osem likovnih dejavnosti, ki smo jih opravili v mesecu maju 2015. Dejavnosti so bile izvedene v vrtcu Zagorje ob Savi, v skupini otrok, starih 5 in 6 let. Ugotovili smo, da so otroci v ustvarjalnih likovnih dejavnostih izjemno uživali, pokazali so veliko ustvarjalnosti in izvirnosti. Njihovi izdelki so se med seboj razlikovali, pojavilo se je zelo malo šablonskih motivov in barvnih simbolov. Z izvedbo likovnih dejavnosti smo potrdili, da obstajajo raznolike likovne tehnike, s katerimi lahko otroke spodbudimo k ustvarjalnemu izražanju.
Ključne besede: Predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovne dejavnosti, likovna področja (risanje, slikanje, osnove odtiskovanja)
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 4894; Prenosov: 926
Celotno besedilo (1,35 MB)