| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SLIKANJA Z VOŠČENKAMI IN VODENIMI BARVAMI
Erika Dobovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Likovno prepoznavno izražanje otrok se začne okoli tretjega leta starosti. Spremljanje njihovega ustvarjanja je zelo zanimivo in raznoliko. Eden prvih motivov likovnega izražanja je človeška figura, ki jo otrok upodablja še v kasnejših obdobjih likovnega razvoja. V diplomski nalogi je zato obravnavana upodobitev človeške figure z dvema slikarskima tehnikama, in sicer slikanjem z voščenkami in slikanjem z vodenimi barvami. Izdelki so delo prvošolskih otrok različnih razredov. Zanimala nas je primerjava med omenjenima likovnima tehnikama, kje se učenci lažje izražajo, kje upodabljajo več podrobnosti, kako in koliko uporabljajo različne barve ter kakšna je upodobitev človeške figure. Diplomsko delo vsebuje teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so ugotovitve in mnenja različnih avtorjev, naša predvidevanja in mnenja o likovnem razvoju otrok in slikanju, splošne resnice ter nacionalni učni cilji pri pouku likovne vzgoje. Praktični del pa vsebuje izdelke otrok prvih razredov, njihovo analizo in primerjavo. Na koncu je ugotovitev in obravnava uresničitve zastavljenih ciljev. Ugotovili smo, da so pri tehniki slikanja z voščenkami učenci upodobili več podrobnosti, linije so bolj ostre, barve pestre in čiste, človeška figura je upodobljena manjša kot pri slikanju z vodenimi barvami. Pri slednji tehniki so podrobnosti manj opazne, barve so nežne, opazno je tudi mešanje barv, linije so mehke, prehodi barv zabrisani.
Ključne besede: • prvi razred osnovne šole • likovni razvoj • slikanje • človeška figura • likovno ustvarjanje
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 3448; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (10,84 MB)

2.
BANKA TESTNIH NALOG ZA LIKOVNO PODROČJE SLIKANJA
Jasna Furek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen preverjanja znanja je pridobivanje pomembnih informacij o znanju in napredku učencev, o vzgojno-izobraževalnem delu učitelja in tudi o ustreznosti in prilagojenosti programov za učence. Znanje je potrebno preverjati pri vseh učnih predmetih. V diplomskem delu smo se osredotočili na predmet likovna vzgoja, natančneje na področje slikanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovne vzgoje. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za likovno področje slikanja. Ta predstavlja temeljna znanja tega področja, katera mora učitelj dobro poznati za nadaljnjo didaktično uporabo. Najprej smo definirali pojem preverjanja znanja in nato opredelili postopek za sestavo testa znanja ter vrste testov znanja in tipe nalog, ki se v testih pojavljajo. Prav to je potrebno najprej preučiti za sestavo dobrega, razgibanega in dovolj obsežnega objektivnega testa. Preučili smo tudi nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli ter načela, izhodišča in cilje iz katerih pri tem izhajamo, saj smo iz tega izhajali tudi pri sestavi naše banke nalog. Ker je za sestavo dobrega testa potrebno preučiti in poznati tudi gradivo ter cilje preverjane vsebine, smo v nadaljevanju preučili celotno likovno področje slikanja in cilje, ki so za to področje določeni v učnem načrtu od prvega do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 testnih nalog, in sicer 15 nalog I. taksonomske stopnje, 8 nalog II. taksonomske stopnje in 7 nalog III. taksonomske stopnje. Te smo analizirali in jih zapisali v mrežni diagram.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, slikanje, učni načrt za likovno vzgojo
Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 1906; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

3.
UPORABA DINAMIČNE MAGNETNORESONANČNE PREISKAVE V SLEDENJU VRAŠČANJA REKONSTRUIRANE KOLENSKE SPREDNJE KRIŽNE VEZI PRI INTRAOPERATIVNI APLIKACIJI RASTNIH FAKTORJEV
Mitja Rupreht, 2011, doktorska disertacija

Opis: Ozadje. Raztrganina sprednje križne vezi (Anterior cruciate ligament, ACL) spada med najpogostejše poškodbe kolena. Po rekonstrukciji je zaradi počasnega vraščanja in ligamentizacije presadka rehabilitacija dolgotrajna. Z namenom pospešiti vraščanje potekajo študije različnih modifikacij rekonstrukcije, v zadnjem desetletju najpogosteje z lokalno apliciranim trombocitnim gelom (TG, Platelet rich plasma gel, PRPG) kot nosilcem različnih rastnih faktorjev (RF). Zaradi etičnih in tehničnih razlogov je histološko ugotavljanje učinkov TG pri človeku praktično nemogoče, predvsem pri vraščanju v oba tunela, zato sledenje poteka neinvazivno z uporabo magnetne resonance (MR). Namen. Prvi namen raziskave je bil ugotoviti uporabnost novejših kvantitativnih MR metod, slikanja z difuzijsko obtežitvijo (Diffusion weighted imaging, DWI) in dinamičnega kontrastnega poudarjenega slikanja (Dynamic contrast enhanced imaging, DCEI), v kvantitativni oceni edema in prekrvljenosti v proksimalnem delu tibialnega tunela, ki je predstavljal interesno področje (Region of interest, ROI). Drugi namen raziskave je bil uporabiti obe kvantitativni MR metodi za oceno morebitnih učinkov intraoperativno lokalno apliciranega TG na edem in prekrvljenost v interesnem področju. Metode. Pri petdesetih bolnikih je bila opravljena artroskopska rekonstrukcija ACL. Testna skupina 25 bolnikov je intraoperativno lokalno prejela TG, medtem ko ga kontrolna skupina preostalih 25 bolnikov ni prejela. Pri vsakem bolniku smo opravili MR preiskavo en, dva in pol ter šest mesecev po posegu. Z DWI in DCEI smo pregledovali proksimalni del tibialnega tunela. Pri vsaki DWI preiskavi smo izračunali vrednost navideznega difuzijskega koeficienta (Apparent diffusion coefficient, ADC) kot merila za mobilnost vodnih molekul. Pri ocenjevanju prekrvljenosti smo pri vsaki DCEI preiskavi izračunali dva parametra: a) gradient obarvanja (G) kot merilo za hitrost obarvanja s paramagnetnim kontrastnim sredstvom (KS), in b) faktor obarvanja (F) kot merilo za jakost obarvanja. Rezultati. Povprečne vrednosti ADC kot tudi G in F so v obdobju sledenja v obeh skupinah med posameznimi kontrolnimi preiskavami značilno upadale. Primerjava skupin kaže, da je bila povprečna vrednost ADC v skupini, ki je prejela TG, en mesec po posegu 1,41 (10-3mm2/s) in značilno nižja kot v kontrolni (1,50 (10-3mm2/s)) skupini (p=0,033). Pri drugi in tretji kontroli razliki v povprečnih vrednostih ADC med skupinama nista bili značilni. Povprečna vrednost G je bila v testni skupini po enem (2,07 %/s) ter dveh in pol (1,64 %/s) mesecih značilno višja kot v kontrolni skupini (1,41 %/s po enem ter 1,15 %/s po dveh in pol mesecih, p=0,019 in p=0,008), pri tretji kontroli pa razlika ni bila značilna. Razlike v izračunanih povprečnih vrednostih F med skupinama pri nobeni kontrolni preiskavi niso bile značilne. Zaključek. Značilno nižja vrednost ADC v proksimalnem tibialnem tunelu skupine, ki je prejela TG, en mesec po rekonstrukciji, kaže na zmanjšanje mobilnosti vodnih molekul v tem področju v primerjavi s kontrolno skupino, kar pripisujemo gostejši celični organizaciji. Značilno višja vrednost G v skupini, ki je prejela TG, en ter dva in pol meseca po posegu, kaže na večjo gostoto krvnih žil v pregledanem področju v primerjavi s kontrolno skupino. Oboje dokazuje zgodnja učinka delovanja rastnih RF in drugih bioaktivnih proteinov v TG kot povečanje števila celic in večjo prekrvljenost v tibialnem tunelu, kar je v skladu s histološkimi opisi učinka RF na živalskih modelih. Kolikor vemo, gre za prvo uporabo DWI ter DCEI MR preiskave v področju ACL. Glede na rezultate naše raziskave ju zato predlagamo kot dodatni kvantitativni metodi ocenjevanja prihodnjih, hitro se razvijajočih modifikacij rekonstrukcije ACL.
Ključne besede: rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta, vraščanje, trombocitni gel, magnetna resonanca, difuzijsko obteženo MR slikanje, dinamično kontrastno poudarjeno MR slikanje
Objavljeno: 28.03.2012; Ogledov: 2715; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (32,58 MB)

4.
VPLIV LIKOVNE TEHNIKE NA IZBIRO BARV PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Tamara Marčec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv likovne tehnike na izbiro barv pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili ustvarjalnost, njene faze in faktorje ter kako spodbujamo ali zaviramo ustvarjalnost pri predšolskem otroku. Nato smo nadaljevali in opisali vlogo in pomen barve za predšolskega otroka. Predstavili smo likovna področja in vsako na kratko opisali. Kasneje smo podrobneje opisali področje slikanja, kajti naše dejavnosti v praktičnem delu izhajajo iz slikarskega področja. V praktičnem delu smo prikazali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali likovna tehnika pri predšolskem otroku vpliva na število uporabljenih barv. Vzorec populacije so predstavljali otroci, stari od tri do šest let, iz vrtca Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. Skozi načrtovane dejavnosti je vsak izmed 45 vključenih otrok izdelal tri izdelke, ki smo jih kasneje analizirali in dobili rezultate, s pomočjo katerih smo ugotovili, da likovna tehnika vpliva na število uporabljenih barv na likovnem izdelku ter da med drugim na njihovo število vpliva tudi starost.
Ključne besede: • predšolska vzgoja, • likovna vzgoja, • likovna ustvarjalnost, • slikanje, • likovna tehnika.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 941; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

5.
SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE V LENDAVSKIH VRTCIH
Sandra Sobočan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarske likovne tehnike v lendavskih vrtcih obravnava slikarske likovne tehnike v teoriji in praksi.
Ključne besede: Predšolska vzgoja; likovna vzgoja; didaktika; likovne dejavnosti; likovna področja; slikanje; slikarske likovne tehnike; slikarski likovni materiali, orodja, pripomočki in podlage; lendavski vrtci.
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 2059; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (353,72 KB)

6.
Odziv biomembranskih domen na zunanje dražljaje
Iztok Urbančič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Membrane živih celic opravljajo vrsto nujno potrebnih nalog: opredeljujejo notranjost celice, jo ščitijo pred zunanjimi vplivi, nadzirajo pretok snovi ter s tem vzdržujejo stalne notranje razmere, prevajajo signale, omogočajo ali pospešujejo kemijske reakcije idr. Pri tem poleg beljakovin, ki so donedavna veljale za glavno aktivno sestavino, ključno vlogo igrajo tudi lipidi, ki se v membrani lateralno razporedijo v t. i. membranske domene. Njihove vloge in lastnosti so še razmeroma nepoznane, saj so domene zaradi velikosti med nano in mikrometri ter življenjskega časa med nano in milisekundami današnjim merilnim metodam težko dostopne. . V okviru doktorskega dela smo razvili fluorescenčno mikrospektroskopijo (FMS), ki povezuje dve uveljavljeni metodi z različnimi okni občutljivosti: fluorescenčno mikroskopijo, ki omogoča slikanje vzorcev z krajevno ločljivostjo okoli 200 nm, ter spektroskopijo, s katero lahko spremljamo molekularne lastnosti neposredne okolice označevalcev na ravni nanometrov in nanosekund. Z izvirnim načinom zajemanja podatkov in uvedenim prilagajanjem modelnih funkcij smo spektralno ločljivost, značilno za spektroskopske meritve razsežnih vzorcev, prenesli na mikroskopski nivo. Hkrati smo odpravili vpliv bledenja fluorescence na izmerjene podatke, ki je doslej neobhodno popačilo obliko spektrov svetlobno neobstojnih barvil in zato omejevalo zanesljivost FMS. Z uvedenim pristopom smo razširili paleto uporabnih okoljsko občutljivih molekularnih označevalcev, ki jih lahko raziskovalci sedaj še bolje prilagodijo potrebam svojih raziskav. Bledenje fluorescenčnega signala smo z razvitim načinom merjenja in obdelave celo izkoristili za pridobivanje novih podatkov o molekularnem okolju, saj je hitrost bledenja nekaterih barvil odvisna od fizikalno-kemijskih lastnosti okolice označevalcev. Tako smo dopolnili nabor krajevno odvisnih informacij, kar je še posebno pomembno za raziskave pestrih bioloških sistemov, pri katerih za zadovoljiv opis potrebujemo čim več neodvisnih spremenljivk. S FMS smo pokazali, da lahko tako na modelnih membranskih sistemih kot na membranah živih celic zanesljivo spremljamo spremembe faz in domen pod vplivom temperature in biokemijske sestave. Izmerjen premik vrha fluorescenčnega spektra barvil NBD in Laurdan za 1 3 nm zaradi različnih lokalnih polarnosti je zadostoval, da smo razločili posamezne liposome v gelski, tekoči urejeni ali tekoči neurejeni lipidni fazi. Nedvoumnost rezultatov smo potrdili z opazovanjem faznega prehoda posameznih liposomov iz gelske v tekočo neurejeno fazo med segrevanjem vzorca z grelnim stekelcem ali infrardečim laserskim žarkom. Spektralna in krajevna ločljivost FMS sta ostali na podobni ravni tudi pri opazovanju kompleksnejših vzorcev, kot so npr. mešanice liposomov in celic, zaradi česar smo lahko razjasnili mehanizem dostave protitumorske učinkovine v celice raka dojke s pomočjo lipidnih nanodelcev. Iz razlik v izsevanih fluorescenčnih spektrih smo ugotovili, da se membrane liposomov zlivajo celičnimi, s čimer smo pripomogli k razvoju novih biomedicinskih pristopov za učinkovitejše zdravljenje najtežjih bolezni našega časa. Metodo FMS smo nadgradili z analizo polarizacije izsevane fluorescenčne svetlobe, ki je povezana z ureditvijo dipolov barvila v membranah in s tem s konformacijami označevalcev. Z združitvijo spektralnega in polariziranega zaznavanja smo dokazali, da eni najpogosteje uporabljenih fluorescenčnih označevalcev – fosfolipidi z barvilom NBD – v membranah zavzamejo različne konformacije na razdaljah pod optično krajevno ločljivostjo. Z razvitim matematičnim modelom smo ta stanja podrobneje opisali in določili njihove deleže. Na slednje je najmočneje vplivala visoka koncentracija holesterola v membrani, kar bi lahko v prihodnje izkoristili za raziskovanje nanoskopskih značilnostih zgradbe bioloških membran ter z njo povezanih biofizikalnih in biokemijskih procesih.
Ključne besede: fluorescenčna mikrospektroskopija, spektralno slikanje, obdelava spektrov, bledenje fluorescence, okoljsko občutljivi fluorescenčni označevalci, NBD, Laurdan, biološke membrane, membranske domene, velikanski enoslojni liposomi, molekularne konformacije
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1138; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (18,02 MB)

7.
RAZVOJ VIRTUALNEGA MODELA ČLOVEŠKE ROKE ZA ERGONOMSKO OBLIKOVANJE IZDELKOV
Gregor Harih, 2014, doktorska disertacija

Opis: Velik del ročnih opravil je še vedno opravljen s pomočjo ročnih orodij. Pravilna zasnova ročaja orodja je tako lahko ključnega pomena za preprečevanje obolenj. Obstoječe metode načrtovanja upoštevajo valjaste ročaje in podajajo smernice za določitev optimalnih premerov za povečanje zmogljivosti in zviševanje udobja ob zmanjševanju možnosti za nastanek akutnih in kumulativnih travmatičnih obolenj. Oblika ročaja in materiali ročaja doslej niso bili podrobneje raziskani, kar bi imelo vpliv na izboljšanje ergonomije izdelka. Za premostitev omejitev glede določitve oblike ročaja, smo razvili anatomsko natančen statični virtualni model človeške roke v optimalnem krepkem oprijemu za neposredno oblikovanje ročaja orodja, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu na osnovi medicinskega slikanja. Da bi odpravili omejitve glede pravilne določitve materiala ročaja orodja, smo uporabili metodo končnih elementov za simulacijo človeškega prsta ob oprijemu ročaja iz različnih materialov. Rezultati so pokazali, da ročaj orodja, ki temelji na razvitem virtualnem modelu človeške roke, zagotavlja bistveno večjo kontaktno površino in udobje v primerjavi s cilindričnim ročajem. Z večjo kontaktno površino in anatomsko obliko ročaja je mogoče preprečiti prekomerne deformacije mehkega tkiva in s tem prekomerne obremenitve na roko. Numerični izračuni so pokazali, da običajni materiali ročajev orodij ne zmanjšujejo kontaktnega tlaka ob oprijemu, predlagane hiper-elastične pene, ki upoštevajo nelinearno mehansko obnašanje mehkega tkiva pa lahko znatno zmanjšajo kontaktni tlak in hkrati ohranijo zadostno stopnjo stabilnosti. Rezultati tako potrjujejo domnevo, da lahko pravilna oblika in material ročaja orodja povečata učinkovitost in udobje in s tem zmanjšata tveganje za nastanek akutnih in kumulativnih travmatičnih obolenj.
Ključne besede: razvoj izdelka, ergonomija, virtualni model človeške roke, ročaj orodja, medicinsko slikanje, oblika ročaja, udobje, metoda končnih elementov, izbira materiala, kontaktni tlak, simulacija oprijema, hiper-elastične pene
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 1085; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

8.
NAČINI VZPODBUJANJA LIKOVNE USTVARJALNOSTI NA PODROČJU SLIKANJA IN RISANJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Helena Dujc, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti, kaj je ustvarjalnost, kako se odraža pri otroku in zakaj je njen razvoj tako pomemben. Poiskali smo načine, kako jo spodbujati z raznimi tehnikami, in ugotavljali, kako velik vpliv ima vzgojitelj na otrokovo ustvarjalnost in kako jo lahko spodbuja. Uporabili smo deskriptivno metodo: pregled obstoječe literature in opisovanje dejstev brez vzorčnega razlaganja. Poleg te pa smo v praktičnem delu uporabili komparativno metodo. S skupino v vrtcu smo izvedli načrtovano spodbujanje ustvarjalnosti. Vključili smo otroke iz postojnskega vrtca, skupino Kresničke (starost: 3–4 leta). En mesec smo intenzivno likovno ustvarjali na temo zime in prazničnega časa ter otroke spodbujali k izražanju svoje ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da se izdelki otrok od začetka do konca mesečnega opazovanja niso bistveno spremenili. Ves čas so nastajali originalni in domišljije polni izdelki. Iz tega lahko sklepamo, da bo otrok, če mu pustiš svobodo, ga z ustreznimi tehnikami spodbujaš, ne posegaš v njegovo delo in mu ponudiš dovolj različnih materialov, izrazil svojo ustvarjalnost ne glede na to, koliko časa bomo delali na tem.
Ključne besede: predšolski otrok, likovna ustvarjalnost, načini spodbujanja likovne ustvarjalnosti, likovne tehnike – slikanje, risanje
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 924; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

9.
LIKOVNO-OBLIKOVNE STRATEGIJE OTROK NA PODROČJU OBLIKOVANJA NA PLOSKVI
Špela Kresnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovno-oblikovne strategije otrok na področju oblikovanja na ploskvi je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V uvodnih poglavjih smo opisali klasifikacijo razvojnih faz, pri katerih smo se nadalje osredotočili na obdobje od devet do deset let otrokove starosti. Opisali smo značilnosti likovnega izražanja otrok pri teh letih, pri čemer smo največji poudarek namenili upodobitvi človeške figure, saj nas je zanimalo po kakšnih postopkih jo učenci upodabljajo. Opisali smo tudi likovne tipe otrok in likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi smo uporabili opazovalno študijo primera, s katero smo opazovali, analizirali in preučevali ustvarjalno delo učencev pri različnih likovnih tehnikah. Raziskovalni vzorec je predstavljalo šest učencev. Na podlagi podrobne študije otroških likovnih del smo ugotavljali razlike in podobnosti upodobitve človeških figur pri različnih učencih. Dobljene ugotovitve potrjujejo domnevo, da se likovno-oblikovne strategije otrok spreminjajo glede na ponujeno likovno tehniko. Ugotovili smo, da so poti do cilja in do nastanka nekega izdelka zelo individualne oziroma se med učenci precej razlikujejo. Za učitelje, ki poučujejo predmet likovna umetnost pa so ugotovljena spoznanja pri spodbujanju učencev k lastnemu iskanju poti do realizacije zastavljene likovne naloge izjemno pomembna.
Ključne besede: Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, slikanje, postopek upodobitve, človeška figura, individualen likovni izraz
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (9,40 MB)

10.
SLIKARSKE TEHNIKE SKOZI LASTEN LIKOVNI IZRAZ
Anka Kalan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarske tehnike skozi lasten likovni izraz je nastalo z namenom teoretične in praktične raziskave slikarskih tehnik. Besedilo se sprva dotika tematike fenomena slikarstva in slike. Slednjo najprej obravnava skozi materialne elemente slike, kjer so natančneje opisani tudi različni tipi slikarskih podlag. V nadaljevanju so predstavljeni še slikovni elementi ter načini gradnje slikovne ploskve. Sledi osrednji del besedila, ki sestoji iz predstavitve številnih slikarskih tehnik glede na material. Med drugim opisuje slikarske tehnike znotraj akvarela, olja, akrila, gvaša, stenskega slikarstva, slikanja z risarskimi pripomočki in številnimi drugimi. Opis posamezne slikarske tehnike dopolnjuje tudi njej lasten razvoj tekom zgodovine. Po teoretični raziskavi sledi pregled in evalvacija lastnega praktičnega dela na omenjenem raziskovanem področju.
Ključne besede: slikarstvo, slika, materialni elementi slike, slikarski nosilci, slikovni elementi, gradnja slike, slikarske tehnike, akvarel, gvaš, akril, olje, pasteli, enkavstika, barvni svinčniki, barvni flomastri, voščene barvice, slikanje na steklo in keramiko, vitraj, slikanje na svilo, freska, mozaik, sgraffito, kolaž, mešana tehnika, eksperimentalne tehnike
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1463; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici