| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok : diplomska delo
Manja Miklič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok smo predstavili šest dejavnosti za postopno navajanje otrok na mešanj barv. Dejavnosti smo izvedli z otroki, starimi 5–6 let. Pri dejavnostih smo svetlili in temnili osnovne barve, mešali osnovne in komplementarne barve, mešali črno in belo ter osnovne barve s črno in belo. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka med petim in šestim letom starosti in likovne tehnike ter podrobneje slikarske tehnike. Predstavili smo tudi, na kateri format naj otroci slikajo in kako naj bodo čim bolj kakovostno opremljeni likovni kotički, učilnice in delavnice. Predstavili pa smo tudi ustrezne oblike dela in likovno področje v kurikulumu. V empiričnem delu smo predstavili primerne dejavnost mešanja barv. Pri dejavnosti smo odkrivali, v kakšnih paletah naj otroci mešajo barve, kakšen naj bo format glede na motiv in obliko dela. Ugotovili smo, da je bolje, da imajo palete prekate oz. da namesto palet uporabimo dovolj velike lončke. Zaželeno pa je, da že na začetku dejavnosti otrokom ponudimo količinsko precej več svetle barve v razmerju s temnejšo. Najpomembneje pa je, da so tempera barve kakovostne.
Ključne besede: predšolski otrok, likovne dejavnosti, slikanje, likovna didaktika, mešanje barv
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Primerjava uspešnosti minimalno invazivne unilateralne in bilateralne transfoaminalne fuzije segmentov z magnetnoresonančno preiskavo
Milka Kljaić Dujić, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Degeneracija sosednjega segmenta je postala velika skrb kirurgov kot pozni zaplet pri bolnikih po transforaminalni zatrditveni operaciji ledvene hrbtenice (TLIF) z morebitno potrebo po revizijski operaciji. Segmenti nad operirano zatrjeno hrbtenico imajo večjo gibljivost in so še posebej nagnjeni k degeneraciji diska. Namen naše študije je raziskati degenerativne spremembe diskov dva nivoja nad zatrditvijo segmentov ledvene hrbtenice tako pri obojestranski (BIL TLIF) kot tudi pri enostranski zatrditveni operaciji (UNI TLIF). Poleg tega je naš namen z magnetnoresonančno preiskavo (MR) oceniti spremembe površine nevroforamnov (PN) obojestransko nad operiranim segmentom hrbtenice po UNI TLIF. Metode: V retrospektivno študijo ocene diskov je bilo vključenih 117 bolnikov. MR po standardnem protokolu je bila opravljena pri nekaterih do pol leta pred operacijo in pri vseh bolnikih 2,5 leta po operaciji. Za oceno stopnje degeneracije diska je bil uporabljen modificiran 8-stopenjski Pfirrmannov klasifikacijski sistem ter rezultati Mann-Whitneyjevega in Wilcoxonovega statističnega testa. Pri desetih bolnikih po UNI TLIF so bile opravljene MR preiskave 4 mesece do 5 let po posegu. MR preiskave teh bolnikov so bile opravljene v standardnem nevtralnem položaju (NP) in dodatno tudi v aksialni rotaciji (AR). Iz največjih premerov nevroforamnov je bila izračunana njihova površina (PN) ter korelirana glede na stran rotacije in med operiranim nivojem ter nivojem nad njim. Podatki so bili primerjani z analizo variance in t-testom deskriptivne statistike ter mešanim modelom ANOVA. Rezultati: Stopnja degeneracije medvretenčnih diskov nad zatrjenim segmentom hrbtenice je pomembno višja pri BIL TLIF (16,74 %) kot pri UNI TLIF (9,28 %). V študiji PN je bilo največje povečanje PN nad zatrjenim segmentom v skupini ipsilateralnih kot tudi kontralateralnih rotacij. Največje povečanje PN je na kontralateralni strani od UNI TLIF (za 73 % več v AR kot v NP). Primerjava PN med obema položajema kaže, da je PN večja pri AR ne glede na nivo in stran. Zaključek: Bolniki po UNI TLIF imajo nižjo stopnjo zgodnjih degenerativnih sprememb diskov v primerjavi z bolniki po BIL TLIF. Glede na to je pri starejših po bilateralni TLIF v primerjavi z UNI TLIF potrebna dodatna previdnost pri izbiri ustrezne kirurške tehnike, ko se odločamo za vrsto zatrditve. Nevroforamni nad nivojem zatrditve po UNI TLIF se pri AR odpirajo bolj kot v višini zatrjenih segmentov. MR z AR lahko nudi dodatne informacije o stopnji dinamičnih sprememb foramnov in mobilnosti zgornjega sosednjega segmenta v primerjavi z nativno MR preiskavo.
Ključne besede: degeneracija medvretenčne ploščice, fuzijska kirurgija, slikanje z magnetno resonanco, aksialna rotacija, biomehanika hrbtenice
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

3.
Spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke glodavskih modelov
Viljem Pohorec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 globalno predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, številne raziskave pa se posledično osredotočajo na mehanizme normalnega in motenega delovanja Langerhansovih otočkov trebušne slinavke. Laboratorijske miši zaradi strukturnih in funkcionalnih podobnosti Langerhansovih otočkov s človeškimi predstavljajo pomemben model v raziskavah fizioloških procesov trebušne slinavke. Z razvojem genetskih, prehranskih, farmakoloških in kirurških mišjih modelov bolezni pa nudijo tudi vpogled v patofiziološke mehanizme od začetnih sprememb v tarčnih tkivih pri sladkorni bolezni tipa 2 do razvoja adaptacije Langerhansovih otočkov, dekompenzacije in dolgoročnih posledic sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da je pri razvoju mišjega modela sladkorne bolezni tipa 2 zelo pomembno genetsko ozadje, oziroma linija in podlinija miši, ki je osnova za model, saj lahko razlika v genetskem ozadju vodi do razlik v fenotipu, ki jih posledično napačno pripišemo učinkom proučevane intervencije raziskave. V doktorskem delu smo zato proučili z glukozo stimulirane spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta treh pogosto uporabljenih linij in podlinij miši, in sicer pri outbridirani podliniji NMRI in dveh inbridiranih podlinijah C57BL/6J in C57BL/6N. V ta namen smo uporabili metodo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo, ki omogoča zajemanje sprememb v kalcijevih signalih, ki nastanejo kot posledica stimulacije z glukozo, v številnih celicah beta sočasno. Tako smo neposredno primerjali vpliv koncentracijske odvisnosti glukoze na kalcijevo signalizacijo v omenjenih treh linijah miši, razlike med posameznimi linijami in variabilnost odzivov, in sicer v fazi aktivacije, kjer smo proučevali zamike od izpostavitve stimulacijski koncentraciji glukoze do odzivov, v fazi platoja, kjer smo proučevali trajanja in frekvence oscilacij kalcijevih ionov ter aktivni čas, in v fazi deaktivacije, kjer smo proučevali zamike od prenehanja izpostavitve stimulacijske koncentracije glukoze do prenehanja kalcijevih odzivov. Ugotovili smo razlike v vseh treh proučevanih fazah odziva kalcijevih ionov na stimulacijo z glukozo, pri čemer velja posebej izpostaviti desnostranski premik krivulje odnosa med odmerkom in odzivom v fazi aktivacije v primeru inbridiranih podlinij in levostranski premik te krivulje v fazi deaktivacije v primeru linije C57BL/6J. V fazi platoja smo opazili kvantitativne in kvalitativne razlike v dinamiki koncentracije kalcijevih ionov, ki so nastale med linijami in tudi znotraj posamezne linije ob stimulaciji z različnimi koncentracijami glukoze. Pomembno pa je poudariti, da se je aktivni čas, to je produkt med frekvenco in trajanjem kalcijevih oscilacij, izkazal za zelo robustno mero, ki narašča z naraščajočo koncentracijo glukoze pri vseh linijah z enako dinamiko. Opažene razlike med inbridiranimi in outbridiranimi linijami kot tudi znotraj obeh genetsko podobnih si inbridiranih podlinij govorijo v prid pomembnosti izbire in ustreznega poročanja genetskega ozadja miši v načrtovanju in pri objavljanju izsledkov raziskav nasploh, za mišje modele sladkorne bolezni tipa 2 pa pričujoče delo predstavlja pomemben referenčni okvir, ki ga doslej v tej obliki v literaturi ni bilo.
Ključne besede: celice beta, mišji model, slikanje kalcija, glukozna odvisnost, tkivna rezina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

4.
Uporaba multispektralne kamere v industijskih aplikacijah : diplomsko delo
Franci Piko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek zajemanja multispektralnih slik ter obdelava multispektralnih slik. V prvem delu je predstavljeno delovanje mulispektralne kamere in nekaj razlik med njimi ter delovanje multispektralnega senzorja. V drugem delu predstavimo uporabo multispektralne kamere v različnih industrijskih panogah, kjer se ta tehnologija najbolj uporablja. Na koncu v tretjem delu pa je predstavljeno zajemanje slik z multispektralno kamero in obdelava zajetih slik ter vrednotenje rezultatov, ki smo jih dobili z obdelavo.
Ključne besede: multispektralna kamera, multispektralno slikanje, obdelava slik, raster, ločevanje.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

5.
Kvaziznanosti v forenzični psihologiji : magistrsko delo
Dominika Bricelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1000; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (609,15 KB)

6.
Uporaba slikarskih likovnih tehnik v vrtcu Borisa Pečeta Maribor
Nina Fras, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Uporaba slikarskih likovnih tehnik v vrtcu Borisa Pečeta Maribor je bil ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice v tem vrtcu uporabljajo različne slikarske tehnike, različne slikarske materiale, orodja, pripomočke in podlage. Ugotavljali smo tudi, katere formate vzgojiteljice najpogosteje ponujajo otrokom in katero slikarsko likovno tehniko imajo otroci najraje. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vse slikarske likovne tehnike, različni slikarski materiali, orodja, pripomočki in podlage. Predstavili smo tudi vrtec Borisa Pečeta Maribor, v katerem smo ugotavljali uporabo slikarskih likovnih dejavnosti. V empiričnem delu smo predstavili rezultate predhodno opravljenega anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen diplomiranim vzgojiteljicam v vseh enotah vrtca Borisa Pečeta Maribor. Z izvedbo vprašalnika smo ugotovili, kako pogosto se vzgojiteljice v tem vrtcu odločajo za različne slikarske dejavnosti in uporabo različnih materialov, orodij, pripomočkov, podlag, formatov ter katero tehniko imajo otroci najraje.
Ključne besede: slikanje, likovni materiali, likovna orodja in pripomočki, podlage za slikanje
Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 1231; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Na fantomu simulirana meritev in modelna napoved ocene tveganja v primeru klasičnega slikanja abdomna nosečnice
Jelka Vajsbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Ključne besede: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 10.04.2017; Ogledov: 1915; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Tematski sklop "Umetnik pri delu"
Sara Ferčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za uspešno opravljene likovne naloge mora biti učenec dobro (notranje) motiviran. Zelo motivirani učenci so aktivnejši in se učijo prostovoljno. Namen študije primera je raziskati, kako vključevanje umetnika v likovnopedagoško prakso vpliva na motiviranje učencev in likovno izražanje. V diplomskem delu smo raziskovali, kako se je pri izvedbi Tematskega sklopa »Umetnik pri delu« spremenil odnos učencev 9. razreda do likovne umetnosti, dela umetnika in do lastnega likovnega izražanja. Takšna oblika izobraževanja je pokazala drugačne rezultate od tistih, ki jih dajo redni programi likovne umetnosti, kar se je izražalo v večjem zanimanju tako za likovno umetnost na splošno kot ustvarjanje učencev v šoli in doma.
Ključne besede: zunanja motivacija, notranja motivacija, umetnik, likovna umetnost, likovni pouk, študija primera, slikanje, fotografiranje
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1338; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

9.
LIKOVNE DEJAVNOSTI, KI SPODBUJAJO PREDŠOLSKEGA OTROKA K USTVARJALNEMU IZRAŽANJU
Andreja Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Likovne dejavnosti, ki spodbujajo predšolskega otroka k ustvarjalnemu izražanju je predstaviti literaturo o likovnem razvoju otrok in njihovi ustvarjalnosti – od česa je ta odvisna in kako prispevamo k njenemu izboljšanju – ter opisati likovne dejavnosti, ki spodbujajo predšolske otroke k ustvarjalnemu izražanju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen likovni razvoj predšolskih otrok, pomen in značilnosti likovne ustvarjalnosti ter likovna področja, ki so omenjena v praktičnem delu – risanje, slikanje in osnove odtiskovanja. V praktičnem delu je predstavljenih osem likovnih dejavnosti, ki smo jih opravili v mesecu maju 2015. Dejavnosti so bile izvedene v vrtcu Zagorje ob Savi, v skupini otrok, starih 5 in 6 let. Ugotovili smo, da so otroci v ustvarjalnih likovnih dejavnostih izjemno uživali, pokazali so veliko ustvarjalnosti in izvirnosti. Njihovi izdelki so se med seboj razlikovali, pojavilo se je zelo malo šablonskih motivov in barvnih simbolov. Z izvedbo likovnih dejavnosti smo potrdili, da obstajajo raznolike likovne tehnike, s katerimi lahko otroke spodbudimo k ustvarjalnemu izražanju.
Ključne besede: Predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovne dejavnosti, likovna področja (risanje, slikanje, osnove odtiskovanja)
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 4753; Prenosov: 885
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
SLIKARSKE TEHNIKE SKOZI LASTEN LIKOVNI IZRAZ
Anka Kalan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarske tehnike skozi lasten likovni izraz je nastalo z namenom teoretične in praktične raziskave slikarskih tehnik. Besedilo se sprva dotika tematike fenomena slikarstva in slike. Slednjo najprej obravnava skozi materialne elemente slike, kjer so natančneje opisani tudi različni tipi slikarskih podlag. V nadaljevanju so predstavljeni še slikovni elementi ter načini gradnje slikovne ploskve. Sledi osrednji del besedila, ki sestoji iz predstavitve številnih slikarskih tehnik glede na material. Med drugim opisuje slikarske tehnike znotraj akvarela, olja, akrila, gvaša, stenskega slikarstva, slikanja z risarskimi pripomočki in številnimi drugimi. Opis posamezne slikarske tehnike dopolnjuje tudi njej lasten razvoj tekom zgodovine. Po teoretični raziskavi sledi pregled in evalvacija lastnega praktičnega dela na omenjenem raziskovanem področju.
Ključne besede: slikarstvo, slika, materialni elementi slike, slikarski nosilci, slikovni elementi, gradnja slike, slikarske tehnike, akvarel, gvaš, akril, olje, pasteli, enkavstika, barvni svinčniki, barvni flomastri, voščene barvice, slikanje na steklo in keramiko, vitraj, slikanje na svilo, freska, mozaik, sgraffito, kolaž, mešana tehnika, eksperimentalne tehnike
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 4156; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici