| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

2.
Analiza izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap
Katja Pašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade. Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno. V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja. Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna. Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto. Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (589,61 KB)

3.
Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne Radovanovič
Eva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
Druženje generacij ob branju
Ksenja Karlo, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Druženje generacij ob branju je bil povezati različne generacije ob branju kakovostne mladinske literature. Želeli smo, da se starejši (stanovalci doma starejših občanov) in otroci (3–6 let) na bralnih dogodkih povežejo, si izmenjajo izkušnje, znanja, spoznavajo sebe, gradijo svoj osebnostni razvoj ter spoštovanje do drugih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko povzeli teorijo slikanice in književnih vrst, ki smo jih v okviru praktičnega dela brali na bralnih dogodkih in jih povezali s konkretnimi primeri. V praktičnem delu smo uporabili in analizirali naslednje slikanice: Klemenčič, L., Kako je Evropa dobila ime; Grimm, J. in Grimm, W., Trnuljčica; Grimm, J. in Grimm, W., Rdeča kapica; Peroci, E., Moj dežnik je lahko balon; Peroci, E., Muca copatarica; Pergar, S., Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana in Bale, N., Rdeči balon. Ob vsaki analizi sta tudi fotografija in opis bralnega dogodka v knjižnici Doma starejših občanov Gornja Radgona. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo izvedenih bralnih dogodkov.
Ključne besede: branje, slikanice, otroci, starejši, pismenost, medgeneracijsko povezovanje
Objavljeno: 28.01.2020; Ogledov: 483; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem
Sara Kajba, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema opredelitev in dosedanja spoznanja o slikanicah in slikanicah brez besedila, njihov razvoj, kriterije kakovostne ilustracije in slikanice, načela oblikovanja slikanic, postopke celostnega branje slikanice, opredelitev vizualne pismenosti ter opredelitev didaktičnega instrumentarija in njegovih prednosti in pozitivnih učinkov na otrokov razvoj. V praktičnem delu sta podrobno predstavljena proces oblikovanja in nastanka avtorske slikanice brez besedila z naslovom Oblaček in mavrične krede ter oblikovanje njenega didaktičnega instrumentarija. Z lastno izkušnjo priprave kakovostne avtorske slikanice smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Slikanica brez besedila, didaktični instrumentarij, branje slikanice brez besedila, ilustracija, vizualna pismenost
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 720; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

6.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

7.
Rojstvo sorojenca
Polona Rogina, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Rojstvo sorojenca smo želeli podrobneje raziskati, kako so otroci pripravljeni na prihod sorojenca in kakšni so odzivi nanj po rojstvu. Priprava na rojstvo sorojenca je zelo pomembna. Zanjo ne potrebujemo le točno odmerjenega časa za pogovor, ampak jo najbolje izvajamo tako, da otroka vključimo v vse kar počnemo. V teoretičnem delu smo predstavili obdobje pred rojstvom sorojenca v družini in poudarili, kako potrebno je otroka navaditi na vse spremembe, ki bodo nastale ob prihodu novega člana. Preko slikanic mu lahko približamo izgled dojenčka in mu odgovorimo na njegova vprašanja o sorojencu. Opisana je tudi priprava otroka na mamin odhod v porodnišnico in odzivi otroka, ki se lahko pojavijo ob rojstvu sorojenca. Prav tako je predstavljeno dogajanje v družini po rojstvu sorojenca. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z izdelanim vprašalnikom v orodju 1KA. Na vzorcu, ki je zajemal 366 mam, smo raziskali, kako je pri njih potekala priprava otroka na rojstvo sorojenca in kakšni so bili odzivi nanj. Rezultati so pokazali, da se starši dobro znajdejo pri pripravi in sodelujejo vzajemno. Izkazalo se je, da so otroci v veliki meri vključeni v pripravo, kar se odraža v pozitivnem odzivanju na novico in posledično tudi na sorojenca. Prav tako se odnos med mamo in otrokom v večini ni spremenil, zasledili smo celo, da se je ponekod izboljšal. V programu SPSS smo s pomočjo χ2-testa izračunali še statistične značilnosti, ki so vezane na otrokovo starost. Mame se slikanic v večini primerov niso posluževale med pripravo, v diplomskem delu pa je kljub temu zapisano veliko število knjig, ki jih lahko uporabijo starši, pedagogi in vzgojitelji pri pripravi otroka na sorojenca.
Ključne besede: priprava na rojstvo, otrokova vprašanja, sorojenci, slikanice, ljubosumje
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Predstavitev sodobne slikanice v Italiji
Nives Zudič Antonič, Livio Sossi, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku seznanjamo z značilnostmi slikanice, s poudarkom na umetnostnih in pedagoških vidikih sodobne ilustracije, ki jih objavljajo italijanske založbe. Srečanje predšolskega otroka s knjigo poteka predvsem s pomočjo branja preko vizualnih podob. Ilustracija lahko ponazori specifično pripovedno črto zgodbe, uvaja lastna jezikovna pravila in s tem spodbuja otroka k njihovemu dekodiranju. Slikanice sporočajo vsebino zgodbe s sliko in besedo ter s prepletanjem obojega. Njihov vpliv na razvoj procesov predbralne pismenosti je zato izjemen. Zaradi tega svoj prispevek začenjamo s predstavitvijo razvoja moderne slikanice v Italiji, nadaljujemo z analizo interakcije med besedo in sliko ter poskušamo osvetliti pomen, ki ga ima za otroke ustrezno razumevanje vizualnih podob. Obenem si prizadevamo spodbujati razvoj zgodnje vizualne pismenosti ter poudariti pomen branja slikanic za otrokov vsesplošen razvoj.
Ključne besede: slikanice, predšolska vzgoja, italijanske slikanice, predšolski otroci, branje podob
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 612; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (260,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pomen likovnega branja ilustracije pri interpretaciji leposlovnega besedila
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorici predstavljata izsledke raziskave o vlogi ilustracije pri interpretiranju leposlovnega besedila. V raziskavo sta vključili študente razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki so ob pesmi Nika Grafenauerja Učenjak odgovarjali na vprašanja o značaju in videzu lirskega subjekta, književnem prostoru idr. Prva skupina anketiranih je odgovarjala ob pesmi z ilustracijo Lidije Osterc, druga pa ob pesmi z ilustracijo Marjana Mančka. Rezultati so pokazali, da ilustracija bistveno spreminja sporoči- lo besedila, predvsem kadar ilustrator z upodobitvijo okolja (ki v pesmi ni eksplicitno določeno) dodaja kontekst. Rezultati kažejo na nujnost celostnega branja ilustriranih besedil, saj je interakcija med besedilom in ilustracijo tista, ki podaja ključne informacije za razumevanje sporočila literarnega dela.
Ključne besede: slikanice, ilustracije, celostno branje, interpretacija, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 656; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (402,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
OBRAVNAVA SLIKANIC O ELMERJU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Barbara Škafar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na serijo slikanic o Elmerju Davida McKeeja. V teoretičnem delu spoznamo definicijo slikanice, interakcijo med besedilom in ilustracijo, elemente slikanice. Cilj diplomskega dela je spoznati zbirko slikanic pod naslovom Elmer Davida McKeeja z istim literarnim likom, slonom Elmerjem, jih analizirati in praktično uporabiti v vrtcu. V praktičnem delu analiziramo slikanice in predstavimo aktivnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti v vrtcu je, da otroci spoznajo slona Elmerja, ki je drugačen od vseh ostalih slonov in z njim podoživijo dogajanje v slikanici. Otroci na ta način sprejmejo nekoga, ki je drugačen in se naučijo, da smo kljub drugačnosti vsi enaki.
Ključne besede: Teorija slikanice, serija slikanic, Elmer, sprejemanje drugačnosti, barve.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1284; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici