| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ILUSTRACIJE V ABECEDI ŽIV ŽAV
Nataša Kavčič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomsko delo z naslovom Ilustracije v Abecedi živžav je nastalo na podlagi didaktičnega učnega pripomočka, ki sem ga sama ilustrirala. Delo zajema opredelitev slikanice z namenom predstaviti njene značilnosti in njeno sporočilnost. Poznavanje le-teh je ključno za opredelitev in analizo del lastne produkcije, ilustracij v Abecedi živžav. Cilj diplomskega dela je predstaviti potek lastnega ustvarjalnega dela in ugotoviti, kakšno likovno kvaliteto dosegajo vsebovane ilustracije. Diplomsko delo zajema tudi raziskovanje in ugotavljanje likovne kvalitete ilustracij v slovenski učbeniški produkciji z namenom poudariti, da smo kot likovni ustvarjalci soodgovorni otrokom zagotoviti kvaliteten likovni nivo ilustracije. Le-ta je ključnega pomena pri spodbujanju in razvijanju otrokove ustvarjalnosti. Ima odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo, saj kot slikovna govorica soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na domišljijo otroka.
Ključne besede: Ključne besede: Abeceda živžav, ilustracija, slikanica, likovna kvaliteta ilustracije, prvo berilo, učbeniki
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2513; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (11,68 MB)

2.
SLIKANICE TATJANE KOKALJ
Tanja Šumah, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Slikanice Tatjane Kokalj sem podrobneje analizirala slikanice pisateljice Tatjane Kokalj. S pomočjo programa COBISS (kooperativni bibliografski sistem in servisi) sem izbrala slikanice od začetkov avtoričinega pisanja do sredine leta 2009, ko sem izdelala dispozicijo diplomske naloge. Slikanice sem izbirala glede na dva kriterija: avtorica besedila je Tatjana Kokalj, snovno — tematsko pa jih uvrščamo v leposlovje. Namen moje diplomske naloge je bil tudi na kratko predstaviti dosedanja teoretična spoznanja o pravljici in slikanici. Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagala s štirimi raziskovalnimi metodami. Pri predstavitvi teorije pravljice, sodobne slovenske pravljice in pri razlagi slikanice sem uporabila deskriptivno metodo. Komparativno metodo sem uporabila pri primerjavi skupnih značilnosti analiziranih slikanic. Metoda analize mi je bila v pomoč v jedru diplomske naloge pri analiziranju slikanic. Metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, ko sem z njeno pomočjo potrdila ali ovrgla raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku. Večino obravnavanih slikanic sestavlja več tematsko različnih pravljic. Glavni književni liki so na eni strani poosebljene živali, ki imajo človeške lastnosti, na drugi strani pa otroci, ki so stari približno toliko kot mladi bralci. Teme in motivi, ki se v slikanicah najpogosteje pojavljajo, so povezani z otroškim videnjem sveta, z njihovo neizkušenostjo pri spoprijemanju z neznanimi situacijami in z njihovimi zanimivimi dogodivščinami. Slikanice Tatjane Kokalj tako na besedilnem kot tudi na likovnem nivoju (ilustrirali so jih priznani slovenski ilustratorji) zadostijo kriterijem kakovostne slikanice, zato otroci po njih radi posegajo.
Ključne besede: pravljice, sodobna slovenska pravljica, slikanica, analiza slikanic, Tatjana Kokalj
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2619; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (872,07 KB)

3.
LEPORELLO
Katja Stanek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je analiza in izdelava leporella kot prve zahtevnostne stopnje slikanice. Diplomsko nalogo sestavljata dva vsebinska dela: teoretični in praktični del. Teoretični del se osredotoča na iskanje in preučevanje zgradbe in lastnosti leporella. Le-te so natančno predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Izsledki dognanj izhajajo iz primerjave zgradbe in lastnosti slikanice ter preučevanja in opazovanja vzorca 55-ih slovenskih leporellov. Obsežno podpoglavje teoretičnega dela predstavlja analiza ilustracij slovenskih ilustratorjev leporellov. Ilustracija je namreč ključnega pomena pri spodbujanju in razvijanju otrokove ustvarjalnosti. Praktični del zajema predstavitev in opis postopka lastne ustvarjalne produkcije, ki izhaja iz dognanj teoretičnega dela. Izdelana sta bila dva leporella iz tekstila ter dve stranici leporella z dodatkom PVC tekstilnega ježka. Pomemben aspekt praktičnega dela je bila določitev teme, katere cilj je bil zaobjeti vse osnovne funkcije slikanice. Pri določitvi teme leporella je izbira materiala igrala ključno vlogo. Tekstil kot material namreč ne dopušča dovolj detajlnega in razdrobljenega načina prikazovanja motivov. Poleg tega je material pogojeval tudi določitev zahtevnostne stopnje leporella. Izdelava leporella iz tekstila 2. oz. 3. zahtevnostne stopnje je zaradi vsebnosti besedila neizvedljiva.
Ključne besede: leporello, slikanica, leporello iz bombaža in filca, prva zahtevnostna stopnja leporella, ilustracija leporellov
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2374; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

4.
SINHRONA RECEPCIJA SLIKANICE
Tanja Jankovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga sestoji iz dveh delov — teoretičnega in empiričnega. V prvem delu je zajet teoretični pregled slikanice, kjer pridemo do slikanice v njeni najbolj avtentični obliki, do tako imenovanega likovno tekstovnega monolita. Tu ilustracija in besedilo predstavljata enakovredni sestavini slikanice. Z dinamiko, ki nastaja v prepletu sporočilnosti dveh svojevrstnih medijev — verbalnega in vizualnega — prihaja do nove, specifične oblike sporočilnosti, kjer gre za recepcijo informacij iz dveh medijev hkrati. Doseganje procesnih literarnorecepcijskih ciljev opredelimo glede na slikaniško specifiko — likovno in besedno sporočanje preko domače in tuje didaktike slikanice. Na podlagi tega pridemo do sinhrone recepcije slikanice. Predpostavimo, da sinhrona recepcija slikanice omogoča globlje in polnejše (likovno in literarno) estetsko doživetje, ter da recepcija posameznega segmenta slikanice onemogoča celostno izkušnjo saj podaja premalo signalov za konstruiranje polnega pomena. Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu diplomske naloge, to tudi preizkusimo. V dveh razredih tretješolcev izvedemo učni uri književnosti z isto slikanico (Quentin Blake: Zelena ladja). Učni uri se v osnovi razlikujeta le v tem, da gre pri eksperimentalni skupini za sinhrono recepcijo slikanice, pri kontrolni pa za recepcijo zgolj slikaniškega besedila. Analiza in rezultati izvedenih učnih ur pokažejo, da sinhrona recepcija slikanice v primerjavi z recepcijo slikaniškega besedila brez ilustracij, učencem omogoča polnejšo in globljo izkušnjo in s tem konstruiranje celovitejšega pomena. Slikanica je specifična umetnostna zvrst, ki ponuja veliko inovativnih načinov uporabe tudi pri pouku v osnovni šoli.
Ključne besede: slikanica, recepcija, verbalno, vizualno, ilustracija, likovno in literarno estetsko doživetje, sinhrona recepcija slikanice
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1632; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
VIZUALNA PISMENOST - SLIKANIŠKA PISMENOST
Anja Pukšič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled teorije slikanice, v kateri igrata pomembno vlogo slikovni in besedilni del. Zaznavanje obeh delov (besedilnega in slikovnega) je izjemnega pomena. Strokovnjaki nas opozarjajo na nove oblike poučevanja pismenosti, kjer je ključnega pomena predstavljena vizualna pismenost. Slikanico so včasih obravnavali ob reprezentativnem odlomku ali kot integralno besedilo, tako da je učiteljica prebrala del besedila in predstavila mimohod ilustracij. In kaj je to pomenilo za otroke? Seveda tak pristop ni spodbuden, kajti slikanico je treba obravnavati na način, da imajo vsi učenci dostop do slikovnega in besedilnega dela hkrati oziroma simultano. Pri obravnavi slikanice v šoli je zelo pomembno učiteljevo poznavanje učencev in njihove razvojne stopnje, saj lahko na podlagi tega znanja izbere primerna dela. Izbira primernega dela pa seveda ni dovolj, pomembna je obravnava le-tega. Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu najprej učencem omogočimo sinhrono recepcijo slikanice, nato nas zanima, kako zaznajo, razumejo in vrednotijo književne osebe, književni čas, književni prostor in književno dogajanje ter katere slikaniške signale pri tem uporabljajo. Prav tako nas zanima zmožnost domišljijskega dopolnjevanja besedilnega sveta. Primerjali smo tudi kašna je stopnja vživljanja v fazi poglabljanja doživetja in sicer pri učencih, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice ter pri učencih, ki so bili pri obdelavi slikanice deležni le besedilnega dela slikanice. V 3. razredu izvedemo učno uro književnosti s slikanico Saše Vegri: Jure kvak kvak. Analiza in rezultati izvedene učne ure pokažejo, da so se učenci, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice v večji meri vživeli v književno osebo kot učenci, ki so bili pri obravnavi slikanice deležni le besedilnega dela. Rezultati tudi kažejo, da učenci za razumevanje in vrednotenje slikanice v večji meri uporabljajo vizualne signale in v manjši meri besedilne slikaniške signale. Večina učencev pa tudi nima težav pri domišljijskem dopolnjevanju besedilnega sveta ter pri razlikovanju med realnim in domišljijskim svetom.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, osnovni likovni elementi vizualne komunikacije, obravnava slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1262; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

6.
GLASBENA PRAVLJICA: POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP
Aleksandra Šentak, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na podlagi strokovnih izhodišč obravnavali in opredelili pojme sodobna pravljica, slikanica, glasbene dejavnosti predšolskih otrok, glasbena pravljica. Vključena je tudi teoretična obravnava slikanice Polž Vladimir gre na štop, avtorice Mojce Osojnik. Glasbena pravljica je bila načrtovana na dva načina, ob poslušanju klasične glasbe in ob igranju na male instrumente. Obe glasbeni pravljici smo praktično izvedli v vrtcu, v skupini otrok starih 5-6 let. Otroci so obema glasbenima pravljicama z veseljem prisluhnili. Pri glasbeni pravljici s poslušanjem glasbe so otroci z zanimanjem poslušali tako skladbe, kot vsebino pravljice. Ob poslušanju glasbe so z veseljem gibalno ponazorili živali iz pravljice. Pri glasbeni pravljici z igranjem na instrumente pa so jih še posebej pritegnili instrumenti, ki so jih lahko sami preizkusili in nanje ob pravljici ustvarjali.
Ključne besede: sodobna pravljica, slikanica, glasbena pravljica
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 3996; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (397,69 KB)

7.
OTROŠKA PROZA PETRA SVETINE
Magdalena Golež, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti avtorja Petra Svetino in predvsem njegovo prozo za otroke, opisati klasično in sodobno pravljico, kratko prozo (realistično, detektivsko, nonsensno in fantastično) ter predstaviti slikanico. Pri diplomskem delu sem uporabila pet različnih metod. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo, s katero sem predstavila različne teorije o sodobni pravljici, kratki prozi in slikanici. Največ pozornosti sem namenila metodi analize, s katero je predstavljena avtorjeva otroška proza, natančneje naslednjih deset knjig: Lila mesto (1999), O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), Skrivnost mlečne čokolade (2002), Mrožek dobi očala (2003), Klobuk gospoda Konstantina (2007), Antonov cirkus (2008), Ringaraja (2009), Kako je Jaromir iskal srečo (2010), Modrost nilskih konjev (2010) in Čudežni prstan (2011). Poleg analize sem pri predstavitvi slikanic uporabila tudi komparativno metodo, s katero sem primerjala njihove skupne značilnosti, in metodo generalizacije. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Slikanice Petra Svetine nam razgrinjajo pestro paleto književnih likov, predvsem živalskih, ki so jim pripisane človeške lastnosti, z njimi pa se lahko otroci identificirajo. Književni čas v zgodbah je zelo razgiban, raznolik, zajema dogajanje v vseh letnih časih, v vseh delih dneva; tudi književni prostor je bogat, vodi nas od vaškega do mestnega okolja. Avtor skozi različne teme in motive, ki jih v slikanicah naniza, ponudi otroku neko novo izkušnjo, nepoznano situacijo ali nekaj, s čimer se srečuje vsak dan in mu je blizu.
Ključne besede: Peter Svetina, klasična pravljica, sodobna pravljica, kratka proza, realistična kratka proza, detektivska kratka proza, nonsensna kratka proza, fantastična kratka proza, slikanica
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1530; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (829,72 KB)

8.
Zasnova knjige iz tekstilije
Nataša Majer, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zasnovo in izdelavo knjige iz tekstilij. Teoretični del obsega razlago temeljnih značilnosti knjige in vlogo tekstilij kot njihov tvorni element skozi preteklost. Natančneje je predstavljena knjiga kot umetniški objekt, posebna pozornost je namenjena knjigam, izdelanim iz tekstilij. Preplet ideje s teoretičnimi spoznanji se v praktičnem delu razkrije v zasnovi knjige iz tekstilije, natančneje, iz tkanine. Rezultat je izdelana avtorska slikanica, izdelana iz tkanine, z naslovom Fragment.
Ključne besede: knjiga umetnika, tekstilije, knjiga iz tkanine, slikanica
Objavljeno: 08.04.2014; Ogledov: 810; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (8,95 MB)

9.
VIZUALIZACIJA SLIKANICE
Jernej Šenk, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Vizualizacija slikanice poleg teorije in zgodovine ilustracije predstavlja avtorsko slikanico z naslovom Pujsova nebeška dogodivščina in podroben opis vseh faz ustvarjanja le-te. Odločitvi za nastanek slikanice je botrovala predvsem želja po ustvarjanju. Diplomska naloga v sklopu teoretičnega dela zajema zgodovino slovenske ilustracije, njen razvoj in glavne ilustratorje posameznega obdobja. Vsebuje definicije književne ilustracije in merila za kakovostno ilustracijo. Predstavimo tudi likovne tehnike, ki se večinoma uporabljajo pri ilustraciji, in podroben opis materiala, ki se uporablja pri določenih likovnih tehnikah in je v uporabi pri nastanku avtorske slikanice. Diplomsko delo sestavlja tudi priloga, avtorska slikanica. Na podlagi slikanice smo pripravili predstavitev v razredu. Z izsledki raziskave ugotavljamo, da je na učence delovala ustvarjalno motivacijsko, kar je bil eden izmed glavnih namenov praktičnega dela diplomske naloge.
Ključne besede: zgodovina ilustracije, avtorska slikanica, potek ustvarjanja ilustracij
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1024; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
POMEN UVODNE MOTIVACIJE V POVEZAVI S SLIKANICO ELE PEROCI
Tamara Lep, 2015, diplomsko delo

Opis: Uvodna motivacija kot prva faza šolske interpretacije izbranega literarnega dela je bistvena glede na želeno obravnavno literarno besedilo, saj mora učitelj poznati tako vrsto literarnega besedila kot svoje učence, da izbere ustrezno motivacijo, ki bo kar najbolje prekrila pomensko polje besedila z otrokovim horizontom pričakovanj. Zato se nam zdi več kot pomembno, da izpostavimo ta ključni del šolske interpretacije literarnega dela. V teoretičnem delu diplomskem dela smo opisali, kaj razumemo pod pojmoma mladinska in fantazijska književnost ter kakšne so značilnosti sodobne pravljice. Predstavili smo literarni opus Ele Peroci, saj smo za nadaljnje delo uporabili njeno slikanico Očala tete Bajavaje. Opisali smo tudi najpomembnejše lastnosti slikanice. Predstavili smo, s katerimi metodami poteka recepcijska zmožnost pri učencih in podrobneje preučili razvijanje zmožnosti recepcije slikanice ter predstavili razvoj recepcijskih zmožnosti učencev v prvem triletju ob delih Ele Peroci, ki so v potrjenih učbeniških kompletih za to obdobje. Osvetlili smo naloge uvodne motivacije in opisali vrste uvodnih motivacij, ki pomagajo učitelju, da njegovi učenci prekrijejo svoj horizont pričakovanj s pomenskim poljem besedila. Primerjali smo, katere vrste motivacije predvidevajo potrjeni učbeniški kompleti ob delih Ele Peroci in kje jih je mogoče zaslediti. Predstavili smo slikanico Očala tete Bajavaje po kriterijih interakcije med besedilom in ilustracijo. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta imeli različni uvodni motivaciji za isto literarno delo – Očala tete Bajavaje. Ugotavljali smo razliko med odgovori učencev v fazi interpretacije in kakšen vpliv ima različna uvodna motivacija na poustvarjalno delo učencev v fazi poglabljanja doživetja.
Ključne besede: uvodna motivacija, tipi uvodnih motivacij, slikanica, recepcijske zmožnosti, sodobna pravljica
Objavljeno: 23.07.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici