| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

2.
Barvna slepota - didaktični komplet "Vse barve sveta" za otroke s posebnimi potrebami
Karin Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Barvna slepota – didaktični komplet »Vse barve sveta« za otroke s posebnimi potrebami smo predstavili nekaj teoretičnih izhodišč že znanih dejstev o slepoti in slabovidnosti, o barvni slepoti, branju in pisanju slepih in slabovidnih oseb, brajici ter o prvinah tipanke. Poudarili smo tudi pomen treninga preostanka vida, ki je pomemben za funkcionalno ohranjanje vida. V praktičnem delu smo opisali izdelane pripomočke in predstavili, kako smo jih preizkusili v praksi. Zapisali smo analizo posameznega pripomočka ter s tem preverili njegovo uporabnost pri osebah z različnimi posebnimi potrebami. V magistrskem delu smo želeli preveriti, ali je možno izdelati tipno knjigo in didaktične pripomočke, ki bi bili primerni in razumljivi za otroke različnih posebnih potreb. To smo preverili tako, da smo izdelali avtorsko tipno knjigo z naslovom Vse barve sveta, jo ponudili otrokom različnih skupin posebnih potreb, da jo preberejo, potipajo. Njihovo razumevanje smo preverili s pomočjo pripomočka – knjige v škatli, ki pa je lahko razumevanje knjige še podkrepila. Ustreznost pripomočkov smo preverili z opazovanjem in aktivno udeležbo. Posamezni pripomočki se med seboj povezujejo.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, barvna slepota, brajica, tipna slikanica (tipanka), knjiga v škatli.
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

3.
Tema gibalne oviranosti v slikanicah
Eneja Ivanjšič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Tema gibalne oviranosti v slikanicah je seznanjanje predšolskih otrok s temo gibalne oviranosti preko sedmih izbranih slikanic različnih avtorjev. V teoretičnem delu je predstavljena teorija slikanic, temeljna izhodišča za določanje kakovosti slikanice, značilnosti otrok s posebnimi potrebami, natančneje gibalno oviranih. Navedenih je nekaj dejstev o temi gibalne oviranosti v slikanicah. V osrednjem delu je predstavljena multimodalna analiza izbranih slikanic. Obravnavane so bile posamično. V sklepu so podane ovrednotene hipoteze in predstavljena možna izhodišča za nadaljnje preučevanje teme. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljenih več metod, in sicer deskriptivna metoda pri teoretičnih izhodiščih slikanice in značilnostih gibalno oviranih otrok, metoda klasifikacije pri izbranih slikanicah s temo gibalne oviranosti otrok, metoda analize in sinteze pri multimodalni analizi slikanic ter metoda generalizacije in specializacije v sklepnem delu pri povezovanju teoretičnih izhodišč slikanice in značilnosti gibalno oviranih otrok z analizo slikanic na temo gibalne oviranosti. Za preučevanje so uporabljeni primarni in sekundarni viri. Primarni viri so slikanice, sekundarni pa knjige, članki in diplomska dela na obravnavano temo. S pomočjo slikanic je predstavljenih več kategorij gibalne oviranosti, pripomočki, ki jih književni junaki uporabljajo, in načini pomoči, ki jih književnim junakom nudi okolica, v kateri živijo in gojijo medsebojne odnose.
Ključne besede: gibalna oviranost, slikanica, multimodalna analiza
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (919,24 KB)

4.
Analiza izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap
Katja Pašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade. Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno. V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja. Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna. Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto. Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (589,61 KB)

5.
Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne Radovanovič
Eva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primera
Viktorija Doberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

8.
Odnos med podobo in tekstom v postmodernistični slikanici
Melanie Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bom ukvarjala z odnosom podobe in teksta skozi t. i. postmodernistično slikanico. Kot tehnično izhodišče bom ob umetniških delih Miriam Elia in Davida Shrigleyja analizirala njune pristope upodabljanja interakcije med besedilom in ilustracijo. V praktičnem delu naloge bom skozi ilustracijo raziskovala in razvijala odnos med verbalnim in vizualnim.
Ključne besede: podoba in tekst, postmodernistična slikanica, ilustracija, Miriam Elia, David Shrigley
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 490; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

9.
Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke
Marija Mitrović, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 730; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

10.
Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem
Sara Kajba, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema opredelitev in dosedanja spoznanja o slikanicah in slikanicah brez besedila, njihov razvoj, kriterije kakovostne ilustracije in slikanice, načela oblikovanja slikanic, postopke celostnega branje slikanice, opredelitev vizualne pismenosti ter opredelitev didaktičnega instrumentarija in njegovih prednosti in pozitivnih učinkov na otrokov razvoj. V praktičnem delu sta podrobno predstavljena proces oblikovanja in nastanka avtorske slikanice brez besedila z naslovom Oblaček in mavrične krede ter oblikovanje njenega didaktičnega instrumentarija. Z lastno izkušnjo priprave kakovostne avtorske slikanice smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Slikanica brez besedila, didaktični instrumentarij, branje slikanice brez besedila, ilustracija, vizualna pismenost
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 682; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici