| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2257; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (691,53 KB)

3.
KAKO VIDI BARVNO SLEPA OSEBA
Maja Pliberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava popolno barvno slepoto. V njej so zbrani teoretični podatki in praktične ugotovitve, vezane na barvno slepoto v povezavi z likovno umetnostjo. Sodelovanje z barvno slepo osebo me je pripeljalo do spoznanja, kakšne so barve v njihovem vidu in koliko se razlikujejo od barv, kot jih zaznava oseba z zdravim vidom. Slike, ki to prikazujejo, vidimo v drugačni perspektivi, to je v pogledu barvno slepe osebe. Oko je naš najpomembnejši čutilo, s katerim zaznavamo in si predstavljamo svet, z njim se orientiramo in znajdemo v okolju. Za vidno zaznavo je najpomembnejša svetloba, ki nam daje prvi vtis o stvareh. Z žarki, ki se odbijajo od predmetov, zaznavamo barve, odseve in sence, vse to pa nam prikazujejo svet, kot ga poznamo. Likovne izdelke spoznavamo s čuti, ki so povezovalni sistem med izdelkom in našo zavestjo. Z vidom zaznamo barve ter njihove lastnosti. Pomembne so tri barvne dimenzije – svetlost, barvnost in čistost. S temi dimenzijami spoznamo barvo predmeta, njegovo podobnost z belino in nasičenost barve s sivino. Barvno slepa oseba vidi lastnosti barv drugače. Posledično se likovna dela obravnavajo na osnovi drugačnih barvnih dimenzij. Svoja dela sem prikazala v sivinah, kot jih vidi barvno slepa oseba, ter sivinah svetlostne vrednosti barv.
Ključne besede: barvna slepota, likovni čuti, likovne prvine, svetlo in temno, barvne dimenzije, kontrast.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1438; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

4.
RAZVOJ UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE NA PAMETNIH MOBILNIH TELEFONIH Z OPERACIJSKIM SISTEMOM ANDROID
Luka Topolovec, 2013, magistrsko delo

Opis: Na svetu je ogromno slepih in slabovidnih ljudi, ki imajo oteženo vsakdanje življenje. Sodobni pametni telefoni imajo vgrajenih precej senzorjev, kot so GPS, kompas, žiroskop, hkrati imajo tudi internetno povezavo. Te senzorje je možno uporabiti pri razvoju različnih aplikacij, ki bi pomagale slepim in slabovidnim ljudem pri vsakodnevnih opravilih in jim omogočile večjo stopnjo samostojnosti. Glavna težava pametnih telefonov na dotik je njihova nezadostna prilagojenost potrebam slepih in slabovidnih. V tem magistrskem delu predstavljamo razvoj prilagojenega uporabniškega vmesnika, ki bo slepim in slabovidnim ljudem omogočal hitro in enostavno interakcijo s pametnim telefonom.
Ključne besede: Android, slepota, slabovidnost, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 27.06.2013; Ogledov: 1521; Prenosov: 92
URL Povezava na celotno besedilo

5.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Jasna Cvikl, 2015, diplomsko delo

Opis: Biti slep oz. slaboviden pomeni motnjo, kjer izpadejo vidne senzorne funkcije, kar sproži reakcijo v celotnem delovanju posamezne osebe. Slepi in slabovidni ljudje se nahajajo povsod okoli nas, zato je pomembno, da smo poučeni o sami bolezni, da nismo stereotipni do takšnih ljudi in jih sprejemamo brez predsodkov.
Ključne besede: Slabovidnost, slepota, kakovost življenja, odrasla oseba, medicinska sestra
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 679; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
TEMATSKI ZEMLJEVID EVROPE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Špela Ros, Monika Borovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni učenci v času svojega izobraževanja potrebujejo specifične prilagoditve glede na njihove potrebe, kot so prostorske prilagoditve, mirno in spodbudno okolje, stalni nadzor in retorične ter druge sposobnosti učitelja. Vsekakor pa ne moremo izpustiti uporabe različnih modelov, maket, tipnih zemljevidov, uporabe različnih naravnih materialov, ki so namenjeni taktilnemu sprejemanju informacij. Le-to slepim in slabovidnim učencem pomaga pri dopolnjevanju predstav in pri razumevanju pojmov, ki so jim drugače nedosegljivi. Odločili smo se izdelati tipni tematski zemljevid Evrope, prilagojen slepim in slabovidnim, in ga tudi izkustveno preizkusiti pri slepih in slabovidnih osebah. V praktični del smo zajeli natančne opise poteka izdelave tipnega zemljevida Evrope ter dodatka k zemljevidu, in sicer knjižic z zvočnimi posnetki, ki vsebujejo kratki geografski in demografski opis Evrope. Obe knjižici sta prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Tipni zemljevid se lahko uporablja tako pri pouku geografije kot pri pouku slovenskega jezika. Kot popestritev oziroma zanimivost so v dodatku nanizani pozdravi v različnih evropskih jezikih, ki so razvrščeni glede na jezikovne skupine, ter zgodba o nastanku imena naše celine. Zemljevid z dodatki smo na koncu predstavili in preizkusili s slepimi in slabovidnimi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki so nam podali svoja mnenja in izkustva ter nam potrdili uporabnost našega izdelka.
Ključne besede: slepota, slabovidnost, inkluzija, poučevanje slepih in slabovidnih, tipni zemljevid Evrope, jezikovne skupine
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

7.
DIDAKTIČNA MAPA ZA POUČEVANJE GEOGRAFIJE AVSTRALIJE IN POLARNIH OBMOČIJ PRI POUKU S SLEPIM ALI SLABOVIDNIM UČENCEM
Mateja Vrčkovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni otroci predstavljajo skupino otok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Slovenija spada po pojavnosti slepote v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih otrok se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Tradicionalne oblike in metode izobraževanja največkrat pri delu s slepimi in slabovidnimi ne pridejo v poštev, zato se morajo učitelji znajti in pokazati svojo kreativnost. Pri pouku geografije je zelo pomembno neposredno opazovanje, ki pa je pri slepih in slabovidnih zelo okrnjeno. Pomanjkanje ustreznega gradiva za slepe in slabovidne učence predstavlja veliko težavo pri pouku geografije. V učnem načrtu so opredeljene splošne smernice za poučevanje geografije slepih in slabovidnih otrok, konkretnih primerov pa primanjkuje, zato so učitelji največkrat prepuščeni lastni kreativnosti. V okviru raziskovalnega dela s poudarkom na praktičnem delu je predstavljena didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij pri pouku s slepim ali slabovidnim učencem. Izdelana je s pomočjo preprostih materialov, ki so dostopni vsem in s kontrastnimi barvami. Vsi pripomočki so opremljeni tudi z brajevo pisavo, tako da je didaktična mapa v pomoč tudi slepim. Namenjena je tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učiteljem, z namenom spodbuditi učitelje za izdelavo podobnih učnih pripomočkov. Učne pripomočke v didaktični mapi je najprej pregledala mobilna tiflopedagoginja nato pa je didaktično mapo preizkusila slepa dijakinja 2. letnika srednje šole z minimalnim ostankom vida. Njune predloge in pripombe smo upoštevali pri izboljšavi posameznih pripomočkov.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije, učni pripomočki
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 976; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

8.
USTREZNA IZBIRA LIKOVNIH GRAFIČNIH TEHNIK PRI DELU S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI
Suzana Savković, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo načine in postopke, ki jih kot spremljevalec učitelj lahko izbira oz. uporablja pri poučevanju grafike z vidika primanjkljajev, ki jih imajo učenci oz. osebe, ki so slepe ali slabovidne. Skozi diplomsko delo podajamo primere grafičnih listov, ki so jih ustvarili slepi oz. slabovidni učenci, in jih analiziramo. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ključne informacije, ki zajemajo področje vida, njegovo izgubo in prilagajanje možganov na nastalo situacijo. V drugem delu teoretičnega dela predstavljamo javne zavode, ki skrbijo za izobraževanje slepih in slabovidnih otrok, konkretneje se dotaknemo vpogleda v ustvarjanje slepega in slabovidnega učenca pri likovnem pouku. Skozi primere del slepih ustvarjalcev dobimo informacije o nastalih umetninah, ki so jih ustvarili slepi ali slabovidni ustvarjalci. Dotaknemo se tudi prilagojenih svetovno znanih umetnin, ki jih najdemo v svetovno znanih galerijah. Teoretični del zaključimo s predstavitvijo izbranih grafičnih tehnik, ki so bile osnova za snovanje raziskovalnega dela diplomskega dela. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, ki smo jo izvedli v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, na kratko ZSSM Ljubljana. S pomočjo dveh slabovidnih udeleženk srednje starosti smo preizkušali primernost grafičnih tehnik, ki jih učitelji likovne umetnosti vnašajo v pouk in jih uspešno realizirajo s slepimi in slabovidnimi učenci.
Ključne besede: slepota, ustvarjanje slepih in slabovidnih, grafika, grafične tehnike, ustreznost grafične tehnike
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZACAMUSOVE KUGE IN SARAMAGOVEGA ESEJA O SLEPOTI
Jožica Bračič, 2016, magistrsko delo

Opis: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Ključne besede: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 443; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1006,92 KB)

10.
Učni pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu osnovne šole
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 216; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici