| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne : magistrsko delo
Petra Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Prikaz naravnih nesreč za slepe in slabovidne so v teoretičnem delu opredeljeni slabovidnost in slepota, okvare vida, prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za slabovidne ter slepe učence, tipna slikanica, izkustveno učenje, igre slepih in slabovidnih otrok, predstavljene so tudi naravne nesreče. V praktičnem delu magistrskega dela je opisan in prikazan postopek izdelave tipne slikanice ter tipnega spomina in evalvacija obeh izdelkov. V sklepnem delu je predstavljen pregled zastavljenih ciljev, podani so predlogi za nadgradnjo obeh izdelkov.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepota, slabovidnost, naravne nesreče
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

2.
Načrtovanje in oblikovanje uporabniškega vtičnika za osebe s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Jure Kodrič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo načrtovali in oblikovali uporabniški vtičnik za spletni vprašalnik za osebe s posebnimi potrebami. Spletni vprašalnik pomaga študentom s posebnimi potrebami ali brez njih zaznati potrebe, vezane na študijski proces v visokošolskem izobraževanju. Primarno smo se osredotočili na študente z motnjami vida. Prav zato smo v prvem delu naloge raziskali značilnosti potreb, ki bi jih študenti z motnjami vida lahko imeli, obenem pa pregledali obstoječe spletne strani, ki predstavljajo zgleden primer upoštevanja dostopnosti. To je predstavljalo osnovo za to, da smo določili, katere rešitve dostopnosti bomo implementirali na našem primeru. Ugotovili smo, da so spletne strani še vedno slabo prilagojene osebam s posebnimi potrebami. Tako se pojavljajo težave z dostopnostjo, čeprav dodajanje takih funkcionalnosti koristi vsem uporabnikom spleta. Rezultati in zaključki naše študije bodo služili kot smernice pri izdelavi in nadgrajevanju spletnih strani, primernih za vse uporabnike na spletu.
Ključne besede: Uporabniški vtičnik, oblikovanje, barva, slepota, splet.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1526; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Barvna slepota - didaktični komplet "Vse barve sveta" za otroke s posebnimi potrebami
Karin Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Barvna slepota – didaktični komplet »Vse barve sveta« za otroke s posebnimi potrebami smo predstavili nekaj teoretičnih izhodišč že znanih dejstev o slepoti in slabovidnosti, o barvni slepoti, branju in pisanju slepih in slabovidnih oseb, brajici ter o prvinah tipanke. Poudarili smo tudi pomen treninga preostanka vida, ki je pomemben za funkcionalno ohranjanje vida. V praktičnem delu smo opisali izdelane pripomočke in predstavili, kako smo jih preizkusili v praksi. Zapisali smo analizo posameznega pripomočka ter s tem preverili njegovo uporabnost pri osebah z različnimi posebnimi potrebami. V magistrskem delu smo želeli preveriti, ali je možno izdelati tipno knjigo in didaktične pripomočke, ki bi bili primerni in razumljivi za otroke različnih posebnih potreb. To smo preverili tako, da smo izdelali avtorsko tipno knjigo z naslovom Vse barve sveta, jo ponudili otrokom različnih skupin posebnih potreb, da jo preberejo, potipajo. Njihovo razumevanje smo preverili s pomočjo pripomočka – knjige v škatli, ki pa je lahko razumevanje knjige še podkrepila. Ustreznost pripomočkov smo preverili z opazovanjem in aktivno udeležbo. Posamezni pripomočki se med seboj povezujejo.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, barvna slepota, brajica, tipna slikanica (tipanka), knjiga v škatli.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

4.
VIDIM, VENDAR NA DRUGAČEN NAČIN, KAKOR TI (Družbeni položaj slepe in slabovidne populacije v Republiki Sloveniji)
Darjan Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Diskutiranje o fenomenu slepote in slabovidnosti bo nemara v družbah vselej aktualno tako v družboslovnih kot naravoslovnih znanostih. Okvare vida so lahko bodisi prirojene bodisi nastanejo kot posledica različnih bolezenskih stanj in se pojavljajo v vseh obdobjih človekovega življenja, a vseeno znatno pogosteje pri populaciji starejših. Zahodne družbe se že vrsto let soočamo s trendom staranja prebivalstva, hkrati pa se podaljšuje tudi življenjska doba v državah v razvoju. Potemtakem ne preseneča ugotovitev, da je velik delež slepih in slabovidnih starejših od šestdeset let. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter izpostavlja aktualno problematiko, s katero se slepi in slabovidni v Republiki Sloveniji soočajo v različnih družbenih sferah. Problematika se glede na izsledke našega raziskovanja pojavlja tako pri dostopnosti do določenih pripomočkov za slepe in slabovidne kot tudi na ravni izobraževanja ter pri ustrezni prilagojenosti javnih površin in ustanov. Najbolj pereč problem za slepe in slabovidne ostajajo zaposlitvene možnosti oziroma otežkočen vstop na trg dela. Stanje v zaposlovanju se je v postsocialističnih državah s tranzicijo iz socializma v kapitalizem opazno poslabšalo, kajti v socializmu so bile zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih bolje regulirane. Hkrati so temelji družbenega izključevanja v pomilovalnem in podcenjujočem odnosu do slepih in slabovidnih oseb. V povezavi s tem se v 21. stoletju zaradi okulocentrizma in pojmovanja »ideološkega modela človeka« o slepoti in slabovidnosti še vedno pojavljajo različni predsodki in stereotipi.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, izobraževanje, trg dela, zakonodaja, predsodki in stereotipi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 2478; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (883,12 KB)

5.
Učni pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu osnovne šole
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1838; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZACAMUSOVE KUGE IN SARAMAGOVEGA ESEJA O SLEPOTI
Jožica Bračič, 2016, magistrsko delo

Opis: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Ključne besede: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1305; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1006,92 KB)

7.
USTREZNA IZBIRA LIKOVNIH GRAFIČNIH TEHNIK PRI DELU S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI
Suzana Savković, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo načine in postopke, ki jih kot spremljevalec učitelj lahko izbira oz. uporablja pri poučevanju grafike z vidika primanjkljajev, ki jih imajo učenci oz. osebe, ki so slepe ali slabovidne. Skozi diplomsko delo podajamo primere grafičnih listov, ki so jih ustvarili slepi oz. slabovidni učenci, in jih analiziramo. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ključne informacije, ki zajemajo področje vida, njegovo izgubo in prilagajanje možganov na nastalo situacijo. V drugem delu teoretičnega dela predstavljamo javne zavode, ki skrbijo za izobraževanje slepih in slabovidnih otrok, konkretneje se dotaknemo vpogleda v ustvarjanje slepega in slabovidnega učenca pri likovnem pouku. Skozi primere del slepih ustvarjalcev dobimo informacije o nastalih umetninah, ki so jih ustvarili slepi ali slabovidni ustvarjalci. Dotaknemo se tudi prilagojenih svetovno znanih umetnin, ki jih najdemo v svetovno znanih galerijah. Teoretični del zaključimo s predstavitvijo izbranih grafičnih tehnik, ki so bile osnova za snovanje raziskovalnega dela diplomskega dela. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, ki smo jo izvedli v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, na kratko ZSSM Ljubljana. S pomočjo dveh slabovidnih udeleženk srednje starosti smo preizkušali primernost grafičnih tehnik, ki jih učitelji likovne umetnosti vnašajo v pouk in jih uspešno realizirajo s slepimi in slabovidnimi učenci.
Ključne besede: slepota, ustvarjanje slepih in slabovidnih, grafika, grafične tehnike, ustreznost grafične tehnike
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

8.
TEMATSKI ZEMLJEVID EVROPE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Špela Ros, Monika Borovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni učenci v času svojega izobraževanja potrebujejo specifične prilagoditve glede na njihove potrebe, kot so prostorske prilagoditve, mirno in spodbudno okolje, stalni nadzor in retorične ter druge sposobnosti učitelja. Vsekakor pa ne moremo izpustiti uporabe različnih modelov, maket, tipnih zemljevidov, uporabe različnih naravnih materialov, ki so namenjeni taktilnemu sprejemanju informacij. Le-to slepim in slabovidnim učencem pomaga pri dopolnjevanju predstav in pri razumevanju pojmov, ki so jim drugače nedosegljivi. Odločili smo se izdelati tipni tematski zemljevid Evrope, prilagojen slepim in slabovidnim, in ga tudi izkustveno preizkusiti pri slepih in slabovidnih osebah. V praktični del smo zajeli natančne opise poteka izdelave tipnega zemljevida Evrope ter dodatka k zemljevidu, in sicer knjižic z zvočnimi posnetki, ki vsebujejo kratki geografski in demografski opis Evrope. Obe knjižici sta prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Tipni zemljevid se lahko uporablja tako pri pouku geografije kot pri pouku slovenskega jezika. Kot popestritev oziroma zanimivost so v dodatku nanizani pozdravi v različnih evropskih jezikih, ki so razvrščeni glede na jezikovne skupine, ter zgodba o nastanku imena naše celine. Zemljevid z dodatki smo na koncu predstavili in preizkusili s slepimi in slabovidnimi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki so nam podali svoja mnenja in izkustva ter nam potrdili uporabnost našega izdelka.
Ključne besede: slepota, slabovidnost, inkluzija, poučevanje slepih in slabovidnih, tipni zemljevid Evrope, jezikovne skupine
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 2583; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

9.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Jasna Cvikl, 2015, diplomsko delo

Opis: Biti slep oz. slaboviden pomeni motnjo, kjer izpadejo vidne senzorne funkcije, kar sproži reakcijo v celotnem delovanju posamezne osebe. Slepi in slabovidni ljudje se nahajajo povsod okoli nas, zato je pomembno, da smo poučeni o sami bolezni, da nismo stereotipni do takšnih ljudi in jih sprejemamo brez predsodkov.
Ključne besede: Slabovidnost, slepota, kakovost življenja, odrasla oseba, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 1982; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
DIDAKTIČNA MAPA ZA POUČEVANJE GEOGRAFIJE AVSTRALIJE IN POLARNIH OBMOČIJ PRI POUKU S SLEPIM ALI SLABOVIDNIM UČENCEM
Mateja Vrčkovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni otroci predstavljajo skupino otok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Slovenija spada po pojavnosti slepote v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih otrok se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Tradicionalne oblike in metode izobraževanja največkrat pri delu s slepimi in slabovidnimi ne pridejo v poštev, zato se morajo učitelji znajti in pokazati svojo kreativnost. Pri pouku geografije je zelo pomembno neposredno opazovanje, ki pa je pri slepih in slabovidnih zelo okrnjeno. Pomanjkanje ustreznega gradiva za slepe in slabovidne učence predstavlja veliko težavo pri pouku geografije. V učnem načrtu so opredeljene splošne smernice za poučevanje geografije slepih in slabovidnih otrok, konkretnih primerov pa primanjkuje, zato so učitelji največkrat prepuščeni lastni kreativnosti. V okviru raziskovalnega dela s poudarkom na praktičnem delu je predstavljena didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij pri pouku s slepim ali slabovidnim učencem. Izdelana je s pomočjo preprostih materialov, ki so dostopni vsem in s kontrastnimi barvami. Vsi pripomočki so opremljeni tudi z brajevo pisavo, tako da je didaktična mapa v pomoč tudi slepim. Namenjena je tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učiteljem, z namenom spodbuditi učitelje za izdelavo podobnih učnih pripomočkov. Učne pripomočke v didaktični mapi je najprej pregledala mobilna tiflopedagoginja nato pa je didaktično mapo preizkusila slepa dijakinja 2. letnika srednje šole z minimalnim ostankom vida. Njune predloge in pripombe smo upoštevali pri izboljšavi posameznih pripomočkov.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije, učni pripomočki
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 3.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici