1. Inkluzija slepega in slabovidnega otroka v redni izobraževalni program osnovne šole : magistrsko deloBarbara Gerečnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje zakonske podlage, usmeritve, načrtovanje in prilagoditve izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, natančneje slepih in slabovidnih otrok. Nadalje raziskujemo socialni in psihološki vpliv okvar vida na posameznika ter ovire za socialno vključenost le-tega. Otroci z okvaro vida so ovirani pri vsakodnevnih dejavnostih, pri vključevanju v socialne skupine in pri izobraževanju. Temelj inkluzivnega okolja je sprejemanje drugačnosti takšne, kot je, in prilagajanje okolja tako, da so ti otroci deležni enakih možnosti izobraževanja kot otroci brez motenj. Prav tako želi inkluzija okolico pripraviti na sprejemanje drugačnosti, na zagotavljanje boljše socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami in posledično manjše breme za njihovo duševno zdravje.
V empiričnem delu smo na primeru raziskali, kako se načrtuje izobraževanje slabovidnega otroka, kakšne prilagoditve so za izvajanje pouka potrebne, kdo so pedagoški in strokovni delavci, ki so v proces vključeni, in kakšna je sprejetost inkluzije med pedagoškimi delavci v našem okolju. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu inkluzije visoko, da so pedagoški delavci željni znanja o izobraževanju otrok, vendar še vedno premalo izobraženi na tem področju. Učencem kljub temu zagotavljajo čim boljšo izkušnjo izobraževanja ob podpori tiflopedagogov in ostalih strokovnih sodelavcev.
Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci, tiflopedagogi
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 458; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka : magistrsko deloŠpela Rožanc, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare vida, razvoj slepih in slabovidnih otrok, čute pri slepih in slabovidnih, vključitev slepih in slabovidnih otrok v vrtec, opismenjevanje slepih in slabovidnih, tipne slikanice ter otroško igro in njen pomen. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico Sovica Oka ter štiri tiflodidaktične igre. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek, ki bo otrokom v predšolskem obdobju pomagal pri zgodnjem opismenjevanju v brajici in razvoju ter treningu tipa ter vida slepih in slabovidnih otrok. Tiflodidaktične pripomočke smo preizkusili v praksi na domu dveh uporabnikov ter pri videčih predšolskih otrocih. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je zgodba Sovica Oka predstavljena zanimivo in tipno razumljivo. Pri vseh tiflodidaktičnih pripomočkih so upoštevane tipne zakonitosti, pripomočki so izdelani kakovostno ter funkcionalno in so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: slepi in slabovidni, tiflodidaktični pripomočki, Sovica Oka, predšolski otroci, otroška igra, tipna slikanica
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 215
Celotno besedilo (5,45 MB) |
3. Branje tipnih slikanic s slepim otrokom : diplomsko deloBarbara Letonja, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je petletnega slepega dečka motivirati k branju tipnih slikanic ter mu tako predstaviti in približati tipne slikanice, ki so dostopne v knjižnicah. Glavni cilj je pri dečku oblikovati veselje pri branju tipnih slikanic, raziskovanju ter spoznavanju in učenju brajice.
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno, kako brati tipne slikanice z otrokom. Predstavljene so smernice, kako lahko kot vzgojitelji izdelamo tipno slikanico za slepega oziroma slabovidnega otroka.
V nadaljevanju diplomske naloge so analizirane tipne slikanice za slepe in slabovidne otroke. Natančneje je analiziranih osem tipnih slikanic, ki so dostopne v slovenskih knjižnicah in na dosegu roke, to so tipne slikanice Bojana Gruma Poletne norčije in Kužek Bahalo, Mateje Jerina Gubanc Pingvinčki in skrivnostni travnik, Aksinje Kermauner Žiga špaget je za punce magnet, Žiga špaget gre v širni svet in Snežna roža, Lilijane Praprotnik Zupančič Zakaj so zebre progaste, in Marjana Pergerja Mi se z vlakom peljemo. V praktičnem delu so bile s petletnim slepim otrokom prebrane in analizirane vse tipne slikanice in opisani otrokovi odzivi.
Pri pisanju diplomske naloge sta bili uporabljeni metoda analize in metoda sinteze. Pri preučevanju tematike so uporabljeni primarni in sekundarni viri. Pri študiji primera je uporabljen neslučajnostni vzorec, torej petletni popolnoma slepi deček.
Ključne besede: tipna slikanica, slepi in slabovidni otroci, brajica, tipna ilustracija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 142
Celotno besedilo (808,36 KB) |
4. Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otrokeMarija Mitrović, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 2820; Prenosov: 390
Celotno besedilo (4,09 MB) |
5. Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcuAnja Čoderl, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1581; Prenosov: 321
Celotno besedilo (7,81 MB) |
6. Igre za slepe in slabovidne otrokeŽanet Cehner, 2019, magistrsko delo Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije.
Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave.
Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro.
V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 3621; Prenosov: 743
Celotno besedilo (5,32 MB) |
7. Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokomMihaela Škof, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 2455; Prenosov: 535
Celotno besedilo (5,64 MB) |
8. VRSTE TIPNIH SLIKANICAnja Marzel, 2016, magistrsko delo Opis: Slepota oziroma slabovidnost je lahko za ljudi velika omejitev in ko govorimo o otrocih, so omejitve v življenju še toliko bolj težavne. Zaradi okvare vida imajo otroci težave v zaznavanju zunanjega sveta, slabšo orientacijo v prostoru, slabše ocenjevanje razdalje in vzajemnega odnosa predmetov. Tudi njihove predstave o predmetih so siromašne, lahko tudi neustrezne. Poleg tega imajo (pre)majhno zbirko didaktičnih sredstev ter igrač in ravno zaradi tega nimajo možnosti izboljšati svojih predstav. To spoznanje me je navdihnilo za izdelavo tipnih slikanic za slepe in slabovidne otroke. Moj namen je bil, da preučim vrste tipnih slikanic in izdelam tri različne: leposlovno, informativno (poučno) ter tipno slikanico brez besedila. Tipne slikanice sem preizkusila v praksi, in sicer s slabovidno deklico, staro 8 let. Uporabila sem tehniko neposrednega opazovanja in ček listo (ocenjevalno lestvico), s katero je bilo ocenjeno obvladovanje izbranih spretnosti, veščin, znanja in razumevanja slabovidne deklice. Njeni odzivi so bili pozitivni, znova in znova je želela opazovati in tipati tipne ilustracije, sodelovala je v pogovoru o tipnih slikanicah, zgodbe so ji bile zanimive in humoristične. Rezultati so torej pokazali, da imajo tipne slikanice za slepe in slabovidne otroke pomembno vlogo in so nepogrešljive za njihovo boljše razumevanje in predstave o predmetih.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), vrste tipnih slikanic, čutila, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 4256; Prenosov: 1214
Celotno besedilo (4,10 MB) |
9. PIKE, KI SE SPREMINJAJO V ČRKEVesna Murko, 2015, magistrsko delo Opis: Za pridobivanje informacij ima pisana beseda pomembno vlogo tako v procesu izobraževanja kot v vsakdanjem življenju. Kar videčemu pomeni običajna pisava, preko katere z branjem in pisanjem prihaja do informacij, je za slepega in slabovidnega brajica. Že v naslovu magistrskega dela zajamemo bistvo: izhajamo iz pik, ki se spreminjajo v črke. Soočili smo se s problemom zgodnjega poučevanja brajice in s pomanjkanjem tiflodidaktičnih pripomočkov za igro in zgodnje predopismenjevanje. Ob poznavanju teoretičnih znanj s področja tiflopedagogike smo izdelali pripomočke, ki so namenjeni prav urjenju in razvijanju taktilno-kinestetične percepcije, motorike, orientacije v mikro in makro prostoru. Opredelili smo se na razvijanje taktilno-kinestetične percepcije, na osnovi katere smo pripravili komplet 6-tih tiflodidaktičnih pripomočkov za zgodnje opismenjevanje, hkrati pa smo se zavedali, da noben tehnični pripomoček ne more slepemu vrniti izgube vida, lahko pa mu pomaga pri samostojnem življenju.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, brajica, tiflodidaktični pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2950; Prenosov: 388
Celotno besedilo (2,41 MB) |
10. PRAVICE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S POUDARKOM NA SLABOVIDNIHTeja Godec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so obravnavane otrokove pravice in pravice otrok s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih otrok.
Dana problematika je razdeljena na tri dele. V prvem delu se avtorica ukvarja z otrokovimi pravicami na splošno, pri čemer se osredotoči predvsem na mednarodnopravno ureditev otrokovih pravic.
V drugem delu se avtorica posveti otrokom s posebnimi potrebami. V prvi vrsti natančno razloži pojem »otrok s posebnimi potrebami« v različnih nacionalnih predpisih, navede pa tudi mednarodnopravne akte, ki to problematiko zadevajo. Posebej poudari pravice, ki izvirajo iz različnih nacionalnih predpisov.
Najobširneje so v zadnjem delu obravnavani slepi in slabovidni otroci. Podana je definicija slepote, zgodovinski razvoj slepih in razvoj vida pri otroku. Navedene so najpogostejše okvare vida pri otrocih, avtorica pa predstavi tudi različne pristope k obravnavi slepega in slabovidnega otroka. Predstavljeno je tudi eno izmed najpomembnejših vprašanj glede razvoja slepega oz. slabovidnega otroka, to je zgodnja celovita obravnava. Avtorica se na koncu dotakne tudi pravic slepih in slabovidnih študentov, nenazadnje pa opravi tudi intervju s slepim študentom in slabovidno študentko teologije ter ju priloži diplomski nalogi.
Ključne besede: otrokove pravice, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 4486; Prenosov: 899
Celotno besedilo (927,09 KB) |
