| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 13 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Netspeak
Tina Burič, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz. na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja. Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta: (1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice. (2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.
Ključne besede: internetni sleng, internet, računalniško podprto komuniciranje, vpliv interneta na jezik, sinhrone in asinhrone klepetalnice
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3654; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (656,44 KB)

12.
MLADOSTNIŠKI SLENG V NEMČIJI IN AVSTRIJI. PRIMERJAVA NA OSNOVI TEORETIČNIH IZHODIŠČ IN INTERVJUJA Z AVSTRIJSKIMI MLADOSTNIKI
Sanja Ščavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujočega dela je bil na osnovi teorije o mladostniškem slengu v Nemčiji in na osnovi intervjuja z avstrijskimi mladostniki ugotoviti, v kolikšni meri se mladostniški sleng v Avstriji razlikuje od mladostniškega slenga v Nemčiji, katere so skupne značilnosti obeh mladostniških slengov, in ali avstrijski mladostniki uporabljajo samo svoje mladostniške izraze oz. besede ali pa tudi nemške. V prvem teoretičnem delu diplomske naloge so bila predelana teoretična izhodišča mladostniškega slenga v Nemčiji. V okviru le-teh bi izpostavila izhodišča, ki so bila ključnega pomena za moj intervju: mladostniški sleng kot fenomen skupnosti, jezikovne značilnosti nemškega mladostniškega slenga, lastno mnenje nemških mladostnikov o njihovem mladostniškem slengu, vpliv medijev na nemški mladostniški sleng in regionalne razlike med različnimi nemškimi mladostniškimi slengi. Vsa ta izhodišča so bila pomembna podlaga za moj intervju, ki je predstavljen v drugem empiričnem delu diplomske naloge. Le-tega sem začela z opisom raziskovalne skupine intervjuvancev in s predstavitvijo vprašanj, katera sem zastavila šestim avstrijskim mladostnikom iz avstrijske Radgone. Nato še sledita dve ključni poglavji, ki predstavljata osrednji del moje diplomske naloge, in sicer so to rezultati intervjuja in primerjava med avstrijskim in nemškim mladostniškim slengom. Tako sem s pomočjo rezultatov intervjuja in nekaterih izbranih področij iz teoretičnega dela oba mladostniška slenga med seboj primerjala in prišla do zaključka, da avstrijski mladostniki kljub izrazitemu vplivu medijev uporabljajo svoje lastne mladostniške izraze. Pomembno spoznanje je bilo tudi to, da se mladostniški izrazi avstrijskih mladostnikov razlikujejo ne le od izrazov nemških mladostnikov, ampak tudi od izrazov avstrijskih mladostnikov iz drugih avstrijskih regij. Vzrok za to je v tem, da se skoraj v vsaki avstrijski regiji (in tudi v nemški regiji) govori drugačno narečje in tako se posledično razlikujejo tudi mladostniški izrazi avstrijskih mladostnikov od regije do regije, kar pa je značilno tudi za Nemčijo.
Ključne besede: Mladina in mladostniški sleng, Značilnosti nemškega mladostniškega slenga, Značilnosti avstrijskega mladostniškega slenga, Intervju z avstrijskimi mladostniki, Primerjava avstrijskega mladostniškega slenga z nemškim mladostniškim slengom
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 3775; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (571,17 KB)

13.
Ameriški najstniški svet v specifiki podnaslavljanja filma Juno
Veronika Orešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Film Juno, ki ga odlikujejo pikantni in zabavni dialogi, popelje slovenskega gledalca v ameriški najstniški svet. Film je kot najstniški upornik: drugačen, nemoralističen, obravnava številne najstniške probleme, vsebuje obilico slenga in humorja – sleherni delček filma je vzet iz najstniškega sveta. Prevajalec se mora zato potopiti v ta svet, da lahko razvozla prevajalske neznanke, prepletene s kulturnimi in jezikovnimi preprekami kot tudi z omejitvami podnaslavljanja. V diplomskem delu sem najprej pojasnila razlike med prevajanjem običajnih besedil in filmskih dialogov ter spregovorila o omejitvah, s katerimi se srečujejo prevajalci pri podnaslavljanju, in o strategijah podnaslavljanja. Tako kot Birgit Nedergaard-Larsen (1993) sem tudi jaz ločila kulturno specifične izraze na zunajjezikovne in znotrajjezikovne. Nadalje sem se osredotočila na značilnosti besednih figur, predvsem primere/komparacije, metafore, aliteracije in aluzije, ter na strategije njihovega prevajanja v slovenščino. Opravila sem pregled slovenskega slenga, od teoretičnih izhodišč slovenskih jezikoslovcev in vpliva srbohrvaščine, nemščine in angleščine na slovenski sleng, do zaključka z novejšim razvojem internetnega slenga in izkoriščanjem slenga za oglaševalske namene. Na osnovi natančne analize slenga v filmu Juno, sem pojasnila nekatere značilnosti ameriškega slenga in se ob tem ozrla na slovenski prevod filma. Tu sem se osredotočila na vplive ameriškega slenga na slovenskega, njuno primerjavo ter razlike med izvirnim dialogom in prevodom. Osrednji del diplomskega dela pa je predstavljala analiza posameznih problemov, ob katerih sem iskala nove, ustreznejše rešitve. Prevajalske probleme sem obravnavala po naslednjih osnovnih kategorijah: kulturno specifični izrazi, besedne figure in sleng. V primerih sem se osredotočila predvsem na prevajanje aluzij in figurativnega slenga, saj sta bili ti področji doslej deležni le malo pozornosti v slovenskem jezikoslovju in prevajalski teoriji.
Ključne besede: podnaslavljanje, kultura, sleng, besedne figure, aluzije
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3366; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (787,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici