| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ameriški najstniški svet v specifiki podnaslavljanja filma Juno
Veronika Orešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Film Juno, ki ga odlikujejo pikantni in zabavni dialogi, popelje slovenskega gledalca v ameriški najstniški svet. Film je kot najstniški upornik: drugačen, nemoralističen, obravnava številne najstniške probleme, vsebuje obilico slenga in humorja – sleherni delček filma je vzet iz najstniškega sveta. Prevajalec se mora zato potopiti v ta svet, da lahko razvozla prevajalske neznanke, prepletene s kulturnimi in jezikovnimi preprekami kot tudi z omejitvami podnaslavljanja. V diplomskem delu sem najprej pojasnila razlike med prevajanjem običajnih besedil in filmskih dialogov ter spregovorila o omejitvah, s katerimi se srečujejo prevajalci pri podnaslavljanju, in o strategijah podnaslavljanja. Tako kot Birgit Nedergaard-Larsen (1993) sem tudi jaz ločila kulturno specifične izraze na zunajjezikovne in znotrajjezikovne. Nadalje sem se osredotočila na značilnosti besednih figur, predvsem primere/komparacije, metafore, aliteracije in aluzije, ter na strategije njihovega prevajanja v slovenščino. Opravila sem pregled slovenskega slenga, od teoretičnih izhodišč slovenskih jezikoslovcev in vpliva srbohrvaščine, nemščine in angleščine na slovenski sleng, do zaključka z novejšim razvojem internetnega slenga in izkoriščanjem slenga za oglaševalske namene. Na osnovi natančne analize slenga v filmu Juno, sem pojasnila nekatere značilnosti ameriškega slenga in se ob tem ozrla na slovenski prevod filma. Tu sem se osredotočila na vplive ameriškega slenga na slovenskega, njuno primerjavo ter razlike med izvirnim dialogom in prevodom. Osrednji del diplomskega dela pa je predstavljala analiza posameznih problemov, ob katerih sem iskala nove, ustreznejše rešitve. Prevajalske probleme sem obravnavala po naslednjih osnovnih kategorijah: kulturno specifični izrazi, besedne figure in sleng. V primerih sem se osredotočila predvsem na prevajanje aluzij in figurativnega slenga, saj sta bili ti področji doslej deležni le malo pozornosti v slovenskem jezikoslovju in prevajalski teoriji.
Ključne besede: podnaslavljanje, kultura, sleng, besedne figure, aluzije
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3235; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (787,05 KB)

2.
MLADOSTNIŠKI SLENG V NEMČIJI IN AVSTRIJI. PRIMERJAVA NA OSNOVI TEORETIČNIH IZHODIŠČ IN INTERVJUJA Z AVSTRIJSKIMI MLADOSTNIKI
Sanja Ščavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujočega dela je bil na osnovi teorije o mladostniškem slengu v Nemčiji in na osnovi intervjuja z avstrijskimi mladostniki ugotoviti, v kolikšni meri se mladostniški sleng v Avstriji razlikuje od mladostniškega slenga v Nemčiji, katere so skupne značilnosti obeh mladostniških slengov, in ali avstrijski mladostniki uporabljajo samo svoje mladostniške izraze oz. besede ali pa tudi nemške. V prvem teoretičnem delu diplomske naloge so bila predelana teoretična izhodišča mladostniškega slenga v Nemčiji. V okviru le-teh bi izpostavila izhodišča, ki so bila ključnega pomena za moj intervju: mladostniški sleng kot fenomen skupnosti, jezikovne značilnosti nemškega mladostniškega slenga, lastno mnenje nemških mladostnikov o njihovem mladostniškem slengu, vpliv medijev na nemški mladostniški sleng in regionalne razlike med različnimi nemškimi mladostniškimi slengi. Vsa ta izhodišča so bila pomembna podlaga za moj intervju, ki je predstavljen v drugem empiričnem delu diplomske naloge. Le-tega sem začela z opisom raziskovalne skupine intervjuvancev in s predstavitvijo vprašanj, katera sem zastavila šestim avstrijskim mladostnikom iz avstrijske Radgone. Nato še sledita dve ključni poglavji, ki predstavljata osrednji del moje diplomske naloge, in sicer so to rezultati intervjuja in primerjava med avstrijskim in nemškim mladostniškim slengom. Tako sem s pomočjo rezultatov intervjuja in nekaterih izbranih področij iz teoretičnega dela oba mladostniška slenga med seboj primerjala in prišla do zaključka, da avstrijski mladostniki kljub izrazitemu vplivu medijev uporabljajo svoje lastne mladostniške izraze. Pomembno spoznanje je bilo tudi to, da se mladostniški izrazi avstrijskih mladostnikov razlikujejo ne le od izrazov nemških mladostnikov, ampak tudi od izrazov avstrijskih mladostnikov iz drugih avstrijskih regij. Vzrok za to je v tem, da se skoraj v vsaki avstrijski regiji (in tudi v nemški regiji) govori drugačno narečje in tako se posledično razlikujejo tudi mladostniški izrazi avstrijskih mladostnikov od regije do regije, kar pa je značilno tudi za Nemčijo.
Ključne besede: Mladina in mladostniški sleng, Značilnosti nemškega mladostniškega slenga, Značilnosti avstrijskega mladostniškega slenga, Intervju z avstrijskimi mladostniki, Primerjava avstrijskega mladostniškega slenga z nemškim mladostniškim slengom
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 3601; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (571,17 KB)

3.
Netspeak
Tina Burič, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz. na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja. Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta: (1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice. (2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.
Ključne besede: internetni sleng, internet, računalniško podprto komuniciranje, vpliv interneta na jezik, sinhrone in asinhrone klepetalnice
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3474; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (656,44 KB)

4.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

5.
SOCIOLEKTI V IZBRANIH BESEDILIH SLOVENSKE MLADINSKE LITERATURE
Irena Starič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nastanek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne norme ter Toporišičevo poimenovanje zvrstnosti slovenskega jezika, ki mu sledi sodobnejša opredelitev socialnih zvrsti slovenskega jezika, kot je sociolekte imenoval Andrej E. Skubic (2005). V empiričnem delu predstavlja in analizira značilnosti slovenskega jezika v izbranih sodobnih mladinskih literarnih delih (Desa Muck: Lažniva Suzi, Dušan Dim: Distorzija in Janja Vidmar: Pink), predvsem leksikalne in semantične posebnosti ter zanimivosti posameznih sociolektov glavnih protagonistov. Skozi delo skušamo razbrati, kakšen je danes jezik sodobne slovenske mladinske literature, kakšen je odnos med knjižnim in neknjižnim jezikom in kolikšen je vpliv govorjenega na zapisani jezik. V analizi jezikovne ravni se osredotočamo predvsem na leksiko in skladnjo v izbranih sociolektih, ob tem pa upoštevamo tudi časovno, sociološko in geografsko raven izbrane mladinske literature. Razložiti skušamo rabo sociolektov v izbrani mladinski literaturi na začetku 21. stoletja tudi z vidika učno – vzgojne in estetske umetnostne literature
Ključne besede: jezik, knjižno – pogovorni jezik, sleng, evfemizem, disfemizem, vulgarizem, sociolekt
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1448; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
PREVAJANJE POGOVORNE ANGLEŠČINE IN SLENGA V ROMANU "VARUH V RŽI"
Špela Črnič, 2014, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno književno prevajanje je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture, predvsem pri prevajanju pogovorne govorice. Tema magistrskega dela sta sleng in pogovorni jezik v romanu ameriškega pisatelja J. D. Salingerja z naslovom The Catcher in the Rye. Pripovedovalec in glavni junak romana je Holden Caulfield, ki svojo najstniško utesnjenost in tesnobo izraža z uporabo ekspresivnega jezika, predvsem slenga. Elementi slenga so v veliki meri ohranjeni tudi v prevodih dela v slovenski jezik. Jedro analize predstavlja primerjava izvirnika The Catcher in the Rye (Salinger, 1965) in slovenskega prevoda »Varuh v rži« (Salinger, 2002), del analize pa je namenjen tudi primerjavi slovenskih prevodov »Varuh mlade rži« (1990) in »Varuh v rži« (2002), ki ju je prevedel Boris Jukić. Zaradi razlik med izvirno in ciljno kulturo lahko pride pri prevajanju pogovornega jezika do večjih sprememb, ki jih pri prevajanju lahko ublažimo s prilagajanjem prevoda. Glavna teoretična podlaga praktičnega dela magistrske naloge je bila teorija skoposa, ki pri prevajanju literature zagovarja ohranjanje namena pred obliko. Primerjava izvirnika in prevoda je pokazala, da se slengovski in pogovorni jezik v izvirniku in prevodu pojavljata v enaki meri, čeprav je moral prevajalec pri ohranjanju učinka v prevodu uporabiti sredstva, ki so lastna ciljnemu jeziku ali besedilu. Edine razlike, ki so se pojavljale, so bile povezane z obliko besed in stavkov, kar je posledica razlik med jezikoma.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, prevajanje, J. D. Salinger, The Catcher in the Rye, Varuh v rži, prevajanje slenga, prevajanje pogovornega jezika, teorija skoposa
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1778; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (695,26 KB)

7.
PREVAJANJE KLETVIC IN PSOVK V DELU JAMESA KELMANA HOW LATE IT WAS, HOW LATE
Mitja Ogrizek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, ugotoviti primernost prevoda kletvic in psovk v romanu Jamesa Kelmana How late it was how late. Prevajalec Andrej E. Skubic je večino kletvic in psovk sicer ohranil, vendar jih ni vedno ustrezno prevedel. V teoretičnem delu magistrske naloge opredeljujemo tako pojem sleng kot tudi preklinjanje in preverjamo, kako prevajalci prevajajo kletvice in psovke. V praktičnem delu primerjamo originalno delo in prevod, ugotavljamo in analiziramo razlike, ki so nastale v procesu prevajanja. Rezultati primerjave so pokazali, da je prevajalec tovrstne izraze večinoma ohranil, vendar je kljub temu prišlo do prevajalskih premikov. Kletvic in psovk ni vedno prilagodil ciljni publiki. V večini primerov je prišlo tudi do pomenskih premikov, kar je nedvomno vplivalo na percepcijo prevoda v ciljni kulturi.
Ključne besede: sleng, preklinjanje, kletvice in psovke, James Kelman, How late it was how late, Kako pozno, pozno je bilo, prevajanje kletvic in psovk, sociolekt
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Narkomansko izrazoslovje v prvi sezoni nadaljevanke Skrivna naveza
Mihael Leben, 2016, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je najpogostejši način prevajanja avdiovizualnega materiala v večini evropskih držav z manj kot 25 milijoni govorcev. Pogovorne ali stilno zaznamovane besede v podnapisih pogosto zamenjajo knjižni izrazi, kar zviša register govorca. V nadaljevanki Skrivna naveza se v veliki meri pojavljajo govorci narkomanskega slenga, ki ob pogovornih izrazih vsebuje tudi elemente žargona in latovščine. Ustvarjalci so z uporabo take govorice želeli prikazati realen odraz življenja na ulici, njihov jezik, kar pa je otežilo razumevanje povprečnega gledalca. Cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali je prevajalcu uspelo uspešno prenesti narkomansko izrazoslovje v ciljni jezik ter ohraniti register govorcev. Sprememba registra lahko namreč odločilno vpliva na karakterizacijo lika. Proces dekodiranja narkomanske govorice je potekal s pomočjo ustrezne literature in spletnega slovarja Urban Dictionary. Analiza podnapisov je pokazala, da je pri prenosu narkomanskega izrazoslovja v ciljni jezik prišlo do številnih prevodnih premikov, večinoma so slengovske izraze zamenjali knjižni. Rezultat je bil višanje registra in deloma tudi poseg v samo predstavitev likov in zgodbe.
Ključne besede: podnaslavljanje, narkomansko izrazoslovje, prevodni premiki, sleng
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 708; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

9.
PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Marko Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Ključne besede: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 616; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 556; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici