| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje pogovorne angleščine in slenga v podnapisih filma Gran Torino
Špela Fleisinger, 2016, magistrsko delo

Opis: Prevajanje slenga in pogovornih izrazov lahko za prevajalca velikokrat predstavlja izziv. Do potankosti mora poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Ciljna publika načeloma ne pozna jezika in kulture izhodiščnega jezika, zato je prevajalčeva naloga, da izlušči pomen in ga ustrezno prenese v ciljni jezik. V magistrskem delu smo najprej opredelili pojme prevajanje, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje ter pogovorni jezik, sleng, kletve in psovke. V empiričnem delu smo analizirali podnapise filma Gran Torino, pri čemer smo se osredinili na slengovske in pogovorne izraze ter izraze preklinjanja. V pomoč so nam bile metode avtorice Jolante Legaudaite, in sicer metoda ublažitve, stilistične kompenzacije in direktnega prenosa ter izpust. Ugotavljali smo pogostost in ustreznost uporabljenih metod v podnapisih ter za nekatere primere podali ustreznejše predloge.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, kletve, psovke, metode prevajanja slenga, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, film Gran Torino
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 721; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (727,78 KB)

2.
NEKATERE ZNAČILNOSTI JEZIKA VSAKDANJEGA KOMUNICIRANJA NAJSTNIKOV
Jožica Metličar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nekatere značilnosti vsakdanjega komuniciranja najstnikov, pri čemer je glavni del obravnave osredotočen na značilnosti pogovorov in SMS-ov med sovrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema značilnosti jezika samega, ki ga govorimo v vsakdanjem življenju. Kot socialna zvrst jezika je izpostavljen sleng, saj ga najstniki uporabljajo v pogovorih. Za analizo pogovorov je potrebno raziskati same okoliščine komuniciranja, ki nam natančneje opredelijo značilnosti pogovorov in zapisanih SMS-ov. Temeljni princip komuniciranja je dvogovor, v katerega sta vključena vsaj dva udeleženca. Gradnja dvogovora poteka na več ravneh hkrati, in sicer na ravni tematske ureditve, nanašanjske zgradbe in prevzemanja replik. V pogovorih se izraža tvorčeva namera na posreden ali neposreden način. Pokaže nam namere govorca oziroma tvorca SMS-a, kako želi ta vplivati na sogovorca oziroma prejemnika SMS-a, kaj mu želi z besedami povedati oziroma sporočiti oziroma kaj želi pri njem doseči. V pogovorih in SMS-ih prevladujejo enostavne enostavčne in tudi večstavčne povedi, kar nam nakazuje na preprostost komuniciranja. Magistrsko delo vključuje tudi pomen in uporabo mobilnega telefona, ki je od vseh tehnologij najbolj integriran v vsakdanje življenje. Velika večina najstnikov si življenja brez mobilnega telefona ne predstavlja več. Ena od možnosti uporabe telefona so SMS-i, ki prenašajo podatke hitro in kakovostno, v njih najdemo veliko značilnosti govornega jezika. Vsakdanje komuniciranje najstnikov je pestro, zanimivo in razgibano, saj vključuje udeležence, ki znajo uživati večinoma še brezskrbno življenje.
Ključne besede: komunikacija, sleng, pogovor, okoliščine komuniciranja, tvorčeve namere, mobilni telefon.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (666,62 KB)

3.
ANGLEŠKI ELEMENT V SLENGU SLOVENSKIH NAJSTNIKOV
Sabina Pašić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Angleški element v slengu slovenskih najstnikov je bil ugotoviti, kako močan je vpliv angleščine na sleng slovenskih najstnikov, kako pogosto in koliko slovenskih najstnikov uporablja sleng, s kom in na katerih področjih ga uporabljajo, če jih je uporaba slenga kdaj motila, če uporabljajo kakšne besede slenga tudi iz drugih tujih jezikov in katere angleške besede so pogostejše pri uporabi slenga. Namen je bil ugotoviti tudi, ali menijo, da starejše generacije razumejo sleng, odkriti njihovo mnenje o povečanju angleških besed v uporabi slenga in spoznati vzročni, posledični in lokalni element vpliva angleščine na sleng slovenskih najstnikov. Intervjuvala sem 100 dijakov od prvega do tretjega letnika I. gimnazije v Celju. Vsi podatki so bili ročno obdelani. Ugotovitve kažejo, da vsi dijaki uporabljajo sleng, predvsem zaradi lažjega izražanja. Sleng uporabljajo v prostem času, doma in v šoli, predvsem s prijatelji in sošolci, na najrazličnejših področjih, kot so glasba, filmi, zabava ... Skoraj vsi dijaki uporabljajo angleške besede v slengu (okej, sori, kul), večina jih prav tako uporablja tudi daljše angleške fraze, npr. »Who's the man?«. Večino teh besed so dijaki videli in slišali na televiziji ter na internetu. V splošnem pomenu dijaki raje uporabljajo angleške kot slovenske besede, zato ker jim angleške besede zvenijo bolje od slovenskih; prav zaradi tega bo v prihodnje še več angleških besed v uporabi slovenskega slenga. Razlog je predvsem popularnost angleščine kot jezika in globalizacija – angleščina kot mednarodni jezik. Dijaki prav tako uporabljajo slengovske besede iz drugih tujih jezikov, npr. nemščine (cuker, cajt, marš), francoščine (mersi, žoli, se la vi) in srbščine/hrvaščine (šupak, majke mi, svašta). Veliko dijakov priznava, da jih včasih uporaba slenga moti, prav tako v večini menijo, da starejše generacije ne razumejo slenga.
Ključne besede: Angleščina, sleng, slovenski najstniki, vpliv tujih jezikov, pogovorni jezik.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (857,04 KB)

4.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
PREVAJANJE SLENGIZMOV V TELEVIZIJSKI SERIJI KRIVA POTA NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Marko Popović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno prevajanje slengizmov v televizijski seriji Kriva pota na primeru amaterskih podnapisov. Avdiovizualno prevajanje je ena izmed najhitreje rastočih področij prevajanja, pri čemer pa poseben del predstavlja tudi ljubiteljsko oziroma amatersko podnaslavljanje. Namen dela je bil raziskati in analizirati posamezne primere slengovskih besed v prosto dostopnih amaterskih podnapisih v slovenskem jeziku. Posebna pozornost je posvečena ne le ustreznemu prenosu pomena besede iz izvirnega v ciljni jezik, temveč tudi ohranjanju jezikovnih značilnosti govorca ter prevajalski metodi (Legaudaite, 2010), ki jo je podnaslavljalec izbral pri prevajanju. Predvidevali smo, da bodo slengizmi prepoznani in preneseni v slovenski jezik, kot tudi, da bo najpogosteje uporabljena metoda stilistične kompenzacije in najredkeje metoda direktnega prenosa. Ugotovili smo, da je pomen besed bil ustrezno preveden v slovenski jezik, pri čemer je podnaslavljalec v 80 odstotkih uporabil metodo ublažitve, kateri je sledila metoda stilistične kompenzacije, medtem ko uporaba metode direktnega prenosa ni bila zaznana.
Ključne besede: prevajanje, avdiovizualno prevajanje, amaterski podnapisi, podnaslavljanje, načela podnaslavljanja, sleng, slengizmi, prevajalske metode, Kriva pota.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Narkomansko izrazoslovje v prvi sezoni nadaljevanke Skrivna naveza
Mihael Leben, 2016, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je najpogostejši način prevajanja avdiovizualnega materiala v večini evropskih držav z manj kot 25 milijoni govorcev. Pogovorne ali stilno zaznamovane besede v podnapisih pogosto zamenjajo knjižni izrazi, kar zviša register govorca. V nadaljevanki Skrivna naveza se v veliki meri pojavljajo govorci narkomanskega slenga, ki ob pogovornih izrazih vsebuje tudi elemente žargona in latovščine. Ustvarjalci so z uporabo take govorice želeli prikazati realen odraz življenja na ulici, njihov jezik, kar pa je otežilo razumevanje povprečnega gledalca. Cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali je prevajalcu uspelo uspešno prenesti narkomansko izrazoslovje v ciljni jezik ter ohraniti register govorcev. Sprememba registra lahko namreč odločilno vpliva na karakterizacijo lika. Proces dekodiranja narkomanske govorice je potekal s pomočjo ustrezne literature in spletnega slovarja Urban Dictionary. Analiza podnapisov je pokazala, da je pri prenosu narkomanskega izrazoslovja v ciljni jezik prišlo do številnih prevodnih premikov, večinoma so slengovske izraze zamenjali knjižni. Rezultat je bil višanje registra in deloma tudi poseg v samo predstavitev likov in zgodbe.
Ključne besede: podnaslavljanje, narkomansko izrazoslovje, prevodni premiki, sleng
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 875; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

7.
PREVAJANJE KLETVIC IN PSOVK V DELU JAMESA KELMANA HOW LATE IT WAS, HOW LATE
Mitja Ogrizek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, ugotoviti primernost prevoda kletvic in psovk v romanu Jamesa Kelmana How late it was how late. Prevajalec Andrej E. Skubic je večino kletvic in psovk sicer ohranil, vendar jih ni vedno ustrezno prevedel. V teoretičnem delu magistrske naloge opredeljujemo tako pojem sleng kot tudi preklinjanje in preverjamo, kako prevajalci prevajajo kletvice in psovke. V praktičnem delu primerjamo originalno delo in prevod, ugotavljamo in analiziramo razlike, ki so nastale v procesu prevajanja. Rezultati primerjave so pokazali, da je prevajalec tovrstne izraze večinoma ohranil, vendar je kljub temu prišlo do prevajalskih premikov. Kletvic in psovk ni vedno prilagodil ciljni publiki. V večini primerov je prišlo tudi do pomenskih premikov, kar je nedvomno vplivalo na percepcijo prevoda v ciljni kulturi.
Ključne besede: sleng, preklinjanje, kletvice in psovke, James Kelman, How late it was how late, Kako pozno, pozno je bilo, prevajanje kletvic in psovk, sociolekt
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
PREVAJANJE POGOVORNE ANGLEŠČINE IN SLENGA V ROMANU "VARUH V RŽI"
Špela Črnič, 2014, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno književno prevajanje je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture, predvsem pri prevajanju pogovorne govorice. Tema magistrskega dela sta sleng in pogovorni jezik v romanu ameriškega pisatelja J. D. Salingerja z naslovom The Catcher in the Rye. Pripovedovalec in glavni junak romana je Holden Caulfield, ki svojo najstniško utesnjenost in tesnobo izraža z uporabo ekspresivnega jezika, predvsem slenga. Elementi slenga so v veliki meri ohranjeni tudi v prevodih dela v slovenski jezik. Jedro analize predstavlja primerjava izvirnika The Catcher in the Rye (Salinger, 1965) in slovenskega prevoda »Varuh v rži« (Salinger, 2002), del analize pa je namenjen tudi primerjavi slovenskih prevodov »Varuh mlade rži« (1990) in »Varuh v rži« (2002), ki ju je prevedel Boris Jukić. Zaradi razlik med izvirno in ciljno kulturo lahko pride pri prevajanju pogovornega jezika do večjih sprememb, ki jih pri prevajanju lahko ublažimo s prilagajanjem prevoda. Glavna teoretična podlaga praktičnega dela magistrske naloge je bila teorija skoposa, ki pri prevajanju literature zagovarja ohranjanje namena pred obliko. Primerjava izvirnika in prevoda je pokazala, da se slengovski in pogovorni jezik v izvirniku in prevodu pojavljata v enaki meri, čeprav je moral prevajalec pri ohranjanju učinka v prevodu uporabiti sredstva, ki so lastna ciljnemu jeziku ali besedilu. Edine razlike, ki so se pojavljale, so bile povezane z obliko besed in stavkov, kar je posledica razlik med jezikoma.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, prevajanje, J. D. Salinger, The Catcher in the Rye, Varuh v rži, prevajanje slenga, prevajanje pogovornega jezika, teorija skoposa
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1954; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (695,26 KB)

9.
SOCIOLEKTI V IZBRANIH BESEDILIH SLOVENSKE MLADINSKE LITERATURE
Irena Starič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nastanek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in knjižne norme ter Toporišičevo poimenovanje zvrstnosti slovenskega jezika, ki mu sledi sodobnejša opredelitev socialnih zvrsti slovenskega jezika, kot je sociolekte imenoval Andrej E. Skubic (2005). V empiričnem delu predstavlja in analizira značilnosti slovenskega jezika v izbranih sodobnih mladinskih literarnih delih (Desa Muck: Lažniva Suzi, Dušan Dim: Distorzija in Janja Vidmar: Pink), predvsem leksikalne in semantične posebnosti ter zanimivosti posameznih sociolektov glavnih protagonistov. Skozi delo skušamo razbrati, kakšen je danes jezik sodobne slovenske mladinske literature, kakšen je odnos med knjižnim in neknjižnim jezikom in kolikšen je vpliv govorjenega na zapisani jezik. V analizi jezikovne ravni se osredotočamo predvsem na leksiko in skladnjo v izbranih sociolektih, ob tem pa upoštevamo tudi časovno, sociološko in geografsko raven izbrane mladinske literature. Razložiti skušamo rabo sociolektov v izbrani mladinski literaturi na začetku 21. stoletja tudi z vidika učno – vzgojne in estetske umetnostne literature
Ključne besede: jezik, knjižno – pogovorni jezik, sleng, evfemizem, disfemizem, vulgarizem, sociolekt
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1570; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1928; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici