Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: naliza oblike krvnih sledi se uporablja na krajih kaznivih dejanj, kjer je prišlo do krvnih sledi. Uporablja se z namenom ugotovitve zaporedja dogodkov, položajev, v katerih so bile osebe, in predmetov, ki so bili uporabljeni. Pri analizi oblike krvnih sledi, ki so posledica krvi, ki je pravokotno priletela na tla, je glavni problem nepoznavanje volumna krvne kaplje, ki je ustvarila krvni madež, zaradi česar zgolj na podlagi velikosti premera krvne sledi ne moremo izračunati razdalje, ki jo je kri preletela, preden je pristala na tleh, torej višine. Skozi desetletja so se razvile različne metode in tehnike določanja izvora krvne kaplje. Osnovni postopki za določanje 3D-izvora krvi, ko kri ni priletela pravokotno na podlago, so poznani in v praksi uporabljeni že več kot 50 let, prav tako njihove omejitve in posodobitve. V praksi uporabne metode za določanje višine, s katere je krvna kaplja izvirala in pravokotno priletela na podlago, kjer madežev ne bi uničili, še ni. V magistrskem delu raziskujemo članek, kjer avtorji trdijo, da lahko uporabijo awalata barvilo kot kri in določijo višino, s katere je kaplja barvila padla pravokotno na podlago. V nalogi smo uporabili pravo človeško kri z antikoagulantom (K3EDTA) in poustvarili pogoje, pod katerimi so svoje poskuse delali avtorji. Nalogo smo razširili in poskuse izvajali z dvema različnima volumnoma krvi, na različnih podlagah in merili premer madežev, njihove žarke, satelite in povprečno oddaljenost njihovih satelitov, da ugotovimo, ali lahko iz teh spremenljivk določimo višino, s katere je krvna kaplja padla pravokotno na podlago. V nalogi ugotavljamo, da na podlagi morfoloških značilnosti krvnega madeža ne moremo ugotoviti višine, s katere je krvna kaplja izvirala in pravokotno priletela na podlago.
Ključne besede: morfološke značilnosti, krvne sledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, sledi, Slovenija, ZDA
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 17
Celotno besedilo (245,35 KB)

Ključne besede: obuvala, forenzične preiskave, sledi, izvedenska mnenja, interpretacija rezultatov
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 5
Celotno besedilo (311,05 KB)

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 941; Prenosov: 105
Celotno besedilo (280,47 KB)

Opis: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Ključne besede: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 1194; Prenosov: 171
Celotno besedilo (3,73 MB)