| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko delo
Sabina Kresevič, 2023, magistrsko delo

Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (280,47 KB)

3.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

4.
Rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem oblik krvnih sledi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Neža Munih, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Ključne besede: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 977; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

5.
Vpliv dejavnikov na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Patricija Tome, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se strokovnjaki za preiskovanje papilarnih linij vsakodnevno srečujejo s prstnimi sledmi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa zahteva, da strokovnjaki na podlagi ujemanja morfoloških značilnosti presodijo ali imata obravnavana prstna sled in prstni odtis enak izvor. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa je kompleksna naloga, na katero vplivajo tudi številni dejavniki. Prstne sledi najdene na kraju kaznivega dejanja so pogosto nerazločne, predstavljajo le del blazinice prsta ali pa se prekrivajo z drugimi prstnimi sledmi. Naloga preiskovalcev na kraju kaznivega dejanja je poiskati, izzvati ter zavarovati prstne sledi. Ti postopki pa so eni izmed ključnih dejavnikov, ki prstno sled lahko poškodujejo s čimer je proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa otežen. Izvor prstne sledi vedno potrdi usposobljen daktiloskop, potrebno pa je zagotoviti, da daktiloskop pri svojem delu ni subjektiven in izvor prstne sledi potrdi le na podlagi objektivnih spoznanj. Potrebna je natančna analiza prstne sledi ter natančna primerjava prstne sledi s prstnim odtisom. Naštete dejavnike se lahko omeji s pomočjo uporabe metode ACE-V ter sistema GYRO, ki strokovnjakom omogočata proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa narediti transparenten in sistematičen. V diplomski nalogi smo na začetku opisali razliko med prstno sledjo in prstnim odtisom, saj je razumevanje le tega ključno za slednje nadaljnjemu besedilu. Opredelili smo osnovne postopke primerjav prstne sledi in prstnega odtisa, ter spoznali, da se za potrditev izvora prstne sledi še danes uporablja potrditev skladnih morfoloških značilnosti na prstni sledi in prstnem odtisu. Dejavnike, ki vplivajo na proces primerjave smo poskušali omejiti z uporabo metode ACE-V ter sistema GYRO in poskušali razložiti, zakaj je njuna uporaba relevantnega pomena pri potrditvi izvora prstne sledi. Na koncu ponudimo smernice za nadaljnjo raziskovanje dejavnikov, ki neposredno vplivajo na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa.
Ključne besede: diplomske naloge, prstna sled, prstni odtis, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, primerjava prstne sledi in prstnega odtisa
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 2536; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Obstojnost in kakovost prstnih sledi na lepilnih trakovih pri ekstremno nizki temperaturi, povzročeni s tekočim dušikom
Andrej Gerjevič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prstne sledi so na lepilnih trakovih pogosto tudi na njihovi lepljivi strani, zato je za njihovo obdelavo treba lepilni trak najprej uspešno odstraniti s podlage. To lahko storimo s preprostim fizičnim odstranjevanjem traku, ki pa je enkrat bolj in drugič manj uspešen. Lepilne trakove je možno odstraniti tudi z uporabo tekočega dušika. Ker so prstne sledi precej občutljive na zunanje dejavnike, se poraja vprašanje, ali lahko ekstremno nizka temperatura tekočega dušika, ki znaša −195,8 °C, vpliva na prstne sledi. Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje o primernosti tekočega dušika kot sredstva za odstranjevanje lepilnih trakov ter kakšen vpliv ima tako nizka temperatura na obstojnost in kakovost prstnih sledi. Metode: Glede tega smo opravili empirično raziskavo, v kateri smo primerjali rezultate izzivanja prstnih sledi na lepilnih trakovih, ki smo jih s podlage odstranili ročno in z uporabo tekočega dušika. Raziskavo smo opravili na 80 vzorcih in na skupno 240 prstnih sledeh. Za izzivanje prstnih sledi smo uporabili Sticky-side prašek, kakovost izzvanih prstnih sledi pa smo merili s številom dobro vidnih in definiranih morfoloških značilnostih, za kar smo uporabili računalniški sistem AFIS. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je tekoči dušik primerno sredstvo za odstranjevanje lepilnih trakov in da kljub ekstremno nizki temperaturi ne vpliva na obstojnost in kakovost izzvanih sledi. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave so povsem laboratorijski pogoji, vendar rezultati kažejo, da so uporabljene metode uporabne v praksi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prispevek, ki v Sloveniji prvi empirično preučuje vpliv tekočega dušika na prstne sledi in je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s področjem daktiloskopije in forenzike.
Ključne besede: prstne sledi, lepilni trakovi, tekoči dušik, sticky-side prašek, kriminalistična tehnika
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 742; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Teroristi samotarji - analiza primera Erica Roberta Rudolpha : magistrsko delo
Tina Kurent, 2018, magistrsko delo

Opis: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo. Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve. Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Ključne besede: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1104; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Pomen preiskovanja krvi in krvnih sledi pri kaznivem dejanju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnost
Viktoria Lopert, 2018, diplomsko delo

Opis: Ko se zgodi kaznivo dejanje, imajo policisti, kriminalistični tehniki, kriminalisti in forenzični strokovnjaki /izvedenci glavno vlogo, da v imenu žrtev povedo, kaj, kako, kje in zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Tehniki in policisti zavarujejo sledi, kriminalisti in policisti zaslišujejo, medtem ko forenzični izvedenci opravijo analizo materialnih dokazov in rezultate ovrednotijo. Pri raziskovanju primera imajo ključno vlogo materialni dokazi, posebna vrste le-teh so krvne sledi in kri. Pa vendar na videz nič kaj posebna tekočina skriva mnogo unikatnih in pomembnih lastnosti posameznika, najpomembnejša lastnost je DNK, ki vsakemu posamezniku daje identiteto, zato bi DNK lahko poimenovali človeška črtna koda. Ker je puščanje te unikatne sledi za seboj preprosto, morajo preiskovalci nositi zaščitne obleke in maske, da se kraj kaznivega dejanja ne kontaminira. Na prvi pogled vsaka kri izgleda enako, bodisi človeška ali nečloveška oziroma drugih živalskih vrst. Pa temu ni tako, saj človeška kri vsebuje dihalni pigment – hemoglobin, kri nekaterih drugih živali pa poleg njega vsebuje še druge dihalne pigmente. Za odkrivanje krvi uporabljamo različne reagente, med najbolj znanimi so luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®, Hexagon OBTI®. Preliminarni reagenti (luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®) dajejo lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo s katero koli krvjo, ki ni človeškega izvora. Posledica nasilnih dogodkov so tudi različne oblike krvnih sledi. Namreč, tudi oblika krvnih sledi vsebuje veliko uporabnih informacij, saj pove, na kakšen način in s čim je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za ugotovitev izvora krvnih sledi v prostoru uporabljamo več različnih metod, ki so kasneje pomemben del rekonstrukcije dogodka. Vse sledi je nujno potrebno fotografirati in dokumentirati ter jih ohraniti za nadaljnje laboratorijske preiskave in kazenski postopek. V kazenskem postopku se predstavi kaznivo dejanje, zato je pomembno, da so sledi natančno dokumentirane, medtem ko morajo biti rezultati forenzične preiskave natančni in razumljivo predstavljeni. V zapisniku je zapisano, katere sledi so bile zavarovane. Rezultate forenzičnih preiskav forenzični strokovnjaki podajo v obliki poročila o preiskavi.
Ključne besede: diplomske naloge, kri, oblika krvne sledi, kaznivo dejanje, DNK, lažno pozitivni rezultati, preiskovanja krvnih sledi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1248; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

9.
Revizijske sledi v informacijskih sistemih
Patrik Rebrica, 2017, diplomsko delo

Opis: Revizijske sledi so lahko v papirni ali elektronski obliki in zagotavljajo popolno dokumentirano zgodovino nekega procesa ali transakcije. V diplomskem delu so predstavljene in opisane različne definicije revizijskih sledi s strani organizacij, ki se ukvarjajo z revidiranjem informacijskega sistema, upravljanjem informacijske tehnologije itd. Nato je predstavljena nova evropska uredba o varstvu podatkov s poudarkom na reformah. Sledi vpogled v slovensko zakonodajo za varstvo podatkov, na koncu pa so ugotovitve strnjene v sklep.
Ključne besede: revizijske sledi, zakonodaja, reforma varstva podatkov
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1932; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1002,83 KB)

10.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2368; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici