Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cimet je popularna začimba, za katero predvidevajo, da bo ob uporabi ugodno vplivala na uravnavanje krvnega sladkorja. Kljub temu nekatere raziskave poročajo o dvomljivih rezultatih vpliva cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Pacienti se pogosto odločijo za dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 s cimetom, zato je ključnega pomena ugotoviti, kateri so njegovi učinki na uravnavanje krvnega sladkorja. Izvedli smo sistematični pregled literature, katerega potek smo prikazali s PRISMA diagramom. Za presojo in oceno kakovosti raziskav smo uporabili hierarhijo dokazov in JBI orodje. Sintezo smo izvedli na opisni način. V analizo smo vključili 9 raziskav. 77,7 % (7/9) raziskav poroča o pozitivnem učinku uporabe cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja, pri čemer je v ospredju uravnavanje krvnega sladkorja na tešče (7/9; 77,7 % raziskav). Prav tako ima pomemben vpliv na zniževanje HbA1c (4/9; 44,4 % raziskav) in drugih glikemičnih parametrov (2/9; 22,2 % raziskav). Vendar sta kljub njegovim pozitivnim učinkom na uravnavanje krvnega sladkorja dve raziskavi poročali o nepomembnih rezultatih cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja (2/9; 22,2 %), kar lahko pripisujemo manjšem dnevnem vnosu cimeta, manjšemu populacijskemu vzorcu in krajšemu obdobju raziskave. Cimet ima velik potencial za uravnavanju krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo zasnovane na veliki populaciji, večjem časovnem obdobju in ustrezni količini in obliki uporabljenega cimeta.
Ključne besede: cimet, sladkorna bolezen tipa 2, krvni sladkor, uravnavanje krvnega sladkorja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov. Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo. Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 226
Celotno besedilo (936,96 KB)

Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 891; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, predvsem v razvitih državah sveta. Za SB2 zboleva vedno več ljudi, in to zaradi neprimernega življenjskega stila, predvsem premalo fizične dejavnosti in nepravilnega prehranjevanja. Čeprav večina ljudi SB2 vidi kot samoumevno bolezen, ki se lahko pojavi v poznih letih, se mnogi ne zavedajo njene resnosti. SB2 predstavlja glavni vzrok za možgansko kap in bolezni srca. Poleg tega lahko privede do slepote, bolezni ledvic oziroma, v skrajnem primeru, tudi do smrti. S starostjo se tveganje za SB2 razumljivo povečuje, vendar pa lahko v veliki meri na povečanje tveganja vplivamo predvsem sami. Smrtnemu izidu so najbolj podvrženi bolniki s SB2, ki so bili hospitalizirani na enoti intenzivnega oddelka. Glavni namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv najpogosteje ponavljajočih se korenov besed iz zapisov o zdravljenju bolnika na točnost napovednega modela za napoved preživetja bolnikov s SB2. Metodologija raziskovanja: Analize smo opravili na filtrirani podatkovni zbirki MIMIC-III, ki hrani skupno 4236 zapisov o bolnikih s SB2. Analize so bile izvedene s programskim jezikom R s pomočjo naslednjih klasifikatorjev: Random Forest, Single C5.0 Ruleset, Glmnet (Lasso regresija), XGBoost ter GBM. Rezultate smo evalvirali z Bootstrap metodo, ponovljeno 100-krat. Rezultati: Vsi napovedni modeli, zgrajeni na podatkih moškega vzorca, so bili v primerjavi z modeli, zgrajenimi na podatkih ženskega vzorca, statistično signifikantno uspešnejši pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2 (ΔAUC = +0,049, p < 0,001). Z uporabo bigramov se rezultati napovedne uspešnosti statistično ne razlikujejo (p > 0,001). Ne glede na spol se rezultati pri napovedovanju z vključenim kriterijem SAPS izboljšajo v primerjavi z napovedovanjem, če kriterij SAPS ni prisoten (ΔAUCŽenske = +0,0756, ΔAUCMoški = +0,082). Sklep: Napovedni model XGBoost je najprimernejši model za napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Prisotnost besed, ki se navezujejo na stimulacijo oziroma spodbujanje, starost, gibanje, neodzivnost in diagnozo intracerebralne krvavitve, ima največji vpliv na uspešno napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Z vključitvijo bigramov se uspešnost napovednih modelov ne izboljša signifikantno. Uporaba pogosto uporabljenega kriterija SAPS, ki temelji na fizioloških podatkih, ostaja primarno vodilo pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, napovedni modeli, zapisi medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1429; Prenosov: 323
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Ključne besede: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2492; Prenosov: 381
Celotno besedilo (846,90 KB)