1. |
2. Obvladovanje sladkorne bolezni s sodobnimi medicinsko tehničnimi pripomočkiAlen Markuš, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Senzorji za merjenje glukoze v medceličnini, inzulinske črpalke s sistemom hibridne zaprte zanke in pametni inzulinski peresniki so pomemben tehnološki dosežek, ki je pripeljal do številnih koristi za bolnike, hkrati pa predstavlja nove izzive v različnih panogah, povezanih z iskanjem rešitev za boljše soočanje s sladkorno boleznijo. Senzorji omogočajo stalno spremljanje ravni glukoze v krvi, kar je izjemno pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, saj jim s tem omogočijo boljši nadzor in vodenje bolezni, posledično pa z dobro urejeno glikemijo živijo kakovostnejše življenje. Osredotočili smo se na stališča uporabnikove izkušnje, na drugi strani pa na pomen KMG za urejenost SB.
Metode: Izvedli smo natančen pregled trga, kjer smo iskali sodobne in tehnološko napredne medicinsko-tehnične pripomočke za zdravljenje in obvladovanje sladkorne bolezni. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter validiran vprašalnik GME-Q kot orodje za oceno zadovoljstva.
Rezultati: S pomočjo vprašalnika GME-Q za oceno zadovoljstva smo pridobili naslednje rezultate. Cronbachov koeficient alfa je znašal 0.919, kar odraža odlično notranjo konsistenco. Opravljena neodvisna analiza s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa je za vsako podlestvico znašala za učinkovitost 0.89, za priročnost 0.82 in za vsiljivost 0.757.
Razprava in sklep: Rezultati naše analize kažejo, da so uporabniki zadovoljni s senzorji KMG v medceličnini. V Sloveniji je dostopnost senzorjev za KMG dobra, saj so na trgu prisotni trije proizvajalci in ima bolnik možnost izbire. Popolnoma drugačen je posnetek stanja na področju inzulinskih črpalk s sistemom hibridne zaprte zanke, saj je na trgu zgolj en proizvajalec. Pravi pametni inzulinski peresniki pa v Sloveniji sploh še niso prisotni. Tehnologija sodobnih medicinsko-tehničnih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni je pomemben tehnološki dosežek, ki se stalno nadgrajuje in izpopolnjuje, zato lahko na podlagi obstoječih raziskav trdimo, da so senzorji KMG pravi korak k izboljšanju vodenja sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, management, kontinuirano merjenje glukoze, monitoring, e-zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
3. Vpliv zdravljenja z inzulinom na telesno maso pri sladkornih bolnikihDžejlana Bećić, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Inzulin je anabolni hormon, ki ima tako anti-lipolitične kot lipogene učinke in učinke na sintezo beljakovin. Zato je pogosto, da ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prejemajo inzulinsko terapijo, pridobijo težo, kar je lahko škodljivo in predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni in druge bolezni ter samo umrljivost. To lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in zdravstveno vzgojo, individualno ter celostno obravnavo vsakega bolnika.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled literature. Iskali smo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize in sinteze. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Po vsebinski analizi sedmih člankov smo ugotovili, da inzulinska terapija povečuje telesno maso, v odvisnosti od dejavnikov, kot so: starost, trajanje zdravljenja z inzulinom, telesne mase pred uvedbo inzulina, s sladkorno boleznijo povezana stiska, vrsta inzulina, začetni in titrirani odmerek. Razprava in sklep: Opolnomočenje bolnikov za večji nadzor nad sladkorno boleznijo z bolj zdravim življenjskim slogom in samokontrolo lahko izboljša nadzor nad glikemijo, telesno maso in zmanjša tveganje za zaplete. Izboljšanje kakovosti življenja, zlasti s prehrano, omogoča, da se bolniki bolje počutijo in pozitivno vplivajo na potek same bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, telesna masa
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 285; Prenosov: 57
Celotno besedilo (579,74 KB) |
4. Cimet in sladkorna bolezen tipa 2Mark Duh, 2022, magistrsko delo Opis: Cimet je popularna začimba, za katero predvidevajo, da bo ob uporabi ugodno vplivala na uravnavanje krvnega sladkorja. Kljub temu nekatere raziskave poročajo o dvomljivih rezultatih vpliva cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Pacienti se pogosto odločijo za dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 s cimetom, zato je ključnega pomena ugotoviti, kateri so njegovi učinki na uravnavanje krvnega sladkorja.
Izvedli smo sistematični pregled literature, katerega potek smo prikazali s PRISMA diagramom. Za presojo in oceno kakovosti raziskav smo uporabili hierarhijo dokazov in JBI orodje. Sintezo smo izvedli na opisni način.
V analizo smo vključili 9 raziskav. 77,7 % (7/9) raziskav poroča o pozitivnem učinku uporabe cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja, pri čemer je v ospredju uravnavanje krvnega sladkorja na tešče (7/9; 77,7 % raziskav). Prav tako ima pomemben vpliv na zniževanje HbA1c (4/9; 44,4 % raziskav) in drugih glikemičnih parametrov (2/9; 22,2 % raziskav). Vendar sta kljub njegovim pozitivnim učinkom na uravnavanje krvnega sladkorja dve raziskavi poročali o nepomembnih rezultatih cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja (2/9; 22,2 %), kar lahko pripisujemo manjšem dnevnem vnosu cimeta, manjšemu populacijskemu vzorcu in krajšemu obdobju raziskave.
Cimet ima velik potencial za uravnavanju krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo zasnovane na veliki populaciji, večjem časovnem obdobju in ustrezni količini in obliki uporabljenega cimeta.
Ključne besede: cimet, sladkorna bolezen tipa 2, krvni sladkor, uravnavanje krvnega sladkorja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko deloNina Prosenjak, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 484; Prenosov: 134
Celotno besedilo (3,18 MB) |
6. Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 letTimi Čurman, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov.
Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo.
Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 751; Prenosov: 213
Celotno besedilo (936,96 KB) |
7. Razvoj osebne mobilne aplikacije za spremljanje sladkorne bolezni : diplomsko deloBojana Simović, 2022, diplomsko delo Opis: Kronične bolezni so zelo zahtevne in zahtevajo veliko mero previdnosti in odgovornosti, kar lahko predstavlja težavo, predvsem za otroka. Včasih je zelo težko spremljati zahteve glede bolezni naših najmlajših, ko ti še niso dovolj stari za prilagajanje obveznostim. Iz tega se je razvila ideja za mobilno aplikacijo, ki pomaga pri boljši organizaciji staršev in njihovih otrok.
Osrednji predmet diplomskega dela je bil izdelati osebno mobilno aplikacijo za spremljanje sladkorne bolezni. Skozi razvoj smo spoznali tehnologijo Flutter, obdelali najbolj pomembne dejavnosti za pacienta in jih implementirali. V ospredju je bilo ustvarjanje dobro oblikovanega urnika, ki omogoča organiziranje aktivnosti pacienta. Z razvojem lastne mobilne aplikacije smo želeli zagotoviti boljši nadzor nad otrokom, ki trpi za to boleznijo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, spremljanje, mobilna aplikacija, Flutter
Objavljeno v DKUM: 28.06.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. Evolucija prevladujočih paradigem in terminologije na področju raziskav sladkorne bolezni skozi prizmo teorije kompleksnih mrež : magistrsko deloLuka Benkovič, 2022, magistrsko delo Opis: Znanstveno-raziskovalna dejavnost v zadnjih desetletjih doživlja velik razmah, kar se med
drugim odraža v naraščajočem številu znanstvenih in strokovnih del. Tovrstne objave so ključne
za prenos in razvoj znanja, a črpanje uporabnega znanja iz vedno večjih zbirk znanstvenih del
postaja vse težje. Vsak posameznik je namreč sposoben obdelati le omejeno količino
informacij. Kaže se potreba po tem, da se razvijejo orodja, ki nam bodo iz velike količine
podatkov pomagala pri luščenju in agregaciji uporabnih informacij. V magistrski nalogi se te
problematike lotimo s podatkovnim rudarjenjem po podatkovni bazi PubMed in z orodij s
področja teorije kompleksnih mrež. Kot primer obravnavamo raziskovalno področje sladkorne
bolezni, ki zaradi svoje razširjenosti predstavlja pereč problem za sodobno družbo. V prvem
delu naloge predstavimo način pridobivanja in obdelave podatkov ter njihove osnovne
značilnosti. V nadaljevanju se osredinimo na vsebino raziskovalnih del, ki jo proučujemo na
podlagi ključnih besed. Tukaj delujemo ob predpostavki, da so ključne besede dober odraz
vsebine pripadajočega dela in lahko iz njih izpeljemo prevladujoče paradigme na področju.
Najprej pogledamo pogostost pojavljanja oziroma frekvenco posameznih besed, iz česar
sklepamo o njihovi pomembnosti. Ugotovimo, da nam zgolj preprosta frekvenca ne omogoča
preučevanja časovnega razvoja pomembnosti, zato uvedemo način rangiranja besed v razrede.
Besede z najvišjimi rangi predstavljajo temeljne pojme raziskovalnega področja. Srednje veliki
rangi predstavljajo posamezne niše področja, medtem ko najnižji rangi odražajo specifiko
posamezne raziskave. Na koncu se lotimo še povezovanja ključnih besed v kompleksne mreže,
iz katerih vrednotimo relacije. Iz naših rezultatov je razvidno, da je mreža ključnih besed
modularna z jasno izraženimi skupnostmi, na podlagi česar lahko razberemo interdisciplinarno
povezovanje. Posebno pozornost namenimo tudi časovnemu razvoju mreže. Le-ta nenehno
raste, medtem ko povprečna povezanost ne narašča monotono, temveč ima krivulja jasne vrhe
v nekih prelomnih točkah raziskav. To implicira nova odrkitja, ki imajo za posledico umeščanje
novih ključnih besed, terminologije oziroma paradigem v obstoječo strukturo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, podatkovno rudarjenje, kompleksne mreže, razvoj
terminologije
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,63 MB) |
9. Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko deloNika Polšak, 2022, magistrsko delo Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,41 MB) |
10. |
