SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2975; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
VPLIV GOSTOTE SETVE NA RAST, PRIDELEK IN VSEBNOST SLADKORJEV V SIRKU (Sorghum bicolor (L.) Moench)
Robert Mohorič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sladkorni sirek (Sorghum sacharattum L.) je energijska rastlina, pomembna v humani in živalski prehrani. Z namenom preverjanja vpliva gostote posevka (10, 15 in 20 rastlin m-2), posejanih v medvrstnih razmikih 0,45 in 0,70 m, na pridelek sladkornega sirka, maso listov, maso socvetja in morfološke lasnosti (premer stebla, dolžino stebla in celotne rastline) je bil v letu 2006 v UKC Maribor zasnovan poljski poskus v štirih ponovitvah in šestih obravnavanjih. Gostota rastlin je statistično značilno vplivala na dolžino celotne rastline, na premer stebla in dolžino stebla pa ni imela vpliva. Medvrstni razmik ni imel statistično značilnega vpliva na maso stebla, maso listov, maso socvetja in na maso celotne rastline. Ob tem pa je gostota statistično značilno vplivala na maso listov in maso celotne rastline. Najvišjo maso listov smo dobili pri 20 rastlinah m-2. Najvišji pridelek zrnja in silaže je bil dosežen pri gostoti 20 rastlin m-2. Vsebnost suhe snovi v sladkornem sirku glede na razmik in gostoto je variirala med 22,0 in 36,1 % in vsebnost sladkorjev v povprečju variira med 5,5 % v 6. listu in 14,0 % v 6. kolencu.
Ključne besede: sirek, rast, pridelek, sladkorji
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1992; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (411,50 KB)

3.
KVANTITATIVNO DOLOČANJE REDUKCIJSKIH SLADKORJEV Z DNS REAGENTOM
Sandra Zvonar, 2011, diplomsko delo

Opis: Redukcijski sladkorji so primarni produkt fotosinteze in se uporabljajo za transport molekul za energijo. So vir materialov za tvorbo proteinov, polisaharidov, lipidov in celuloze. Vsebujejo karbonilne skupine, kar pomeni, da delujejo v različnih reakcijah kot redukcijsko sredstvo. Namen te diplomske seminarske naloge je bil poiskati in preizkusiti metodo za kvantitativno določanje redukcijskih sladkorjev v rastlinskem tkivu s pomočjo spektrofotometra SpectroVis. V diplomski seminarski nalogi so podane teoretične osnove o ogljikovih hidratih in spektrofotometriji ter rezultati, analiza in evalvacija preizkusa izbrane metode, ki je najprimernejša za izvajanje na srednjih šolah in fakultetah zaradi izjemne natančnosti, preprostosti in dostopnosti vseh potrebnih materialov in pripomočkov.
Ključne besede: ogljikovi hidrati, redukcijski sladkorji, spektrofotometrija, DNS reagent
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2126; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

4.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost sladkorjev (fruktoze, glukoze, saharoze) in sorbitola v času zorenja različnih sort sliv ('Hanita', 'Tophit', 'Valor'). Vsebnost sladkorjev in sorbitola smo določali s tekočinsko kromatografijo (HPLC) in RI-detekcijo. Med zorenjem vsebnost topne suhe snovi (TSS) pri vseh sortah narašča, medtem ko vsebnost skupnih kislin (TA) pada. Pri optimalni zrelosti vsebujejo slive največji delež saharoze (51,4 mg/g–58,6 mg/g), sledita ji glukoza (31,5 mg/g–45,4 mg/g) in sorbitol (24,2 mg/g–31,4 mg/g), najmanj pa vsebujejo fruktoze (17,8 mg/g–19,4 mg/g). Koncentracije glukoze, fruktoze in sorbitola kažejo rahel padec med zorenjem, ne da bi to vplivalo na koncentracijo skupnih sladkorjev, saj se je v enakem času koncentracija saharoze povečala. Razlike med posameznimi sladkorji, glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi sladkorjev in sorbitola.
Ključne besede: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 1690; Prenosov: 100 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (534,62 KB)

5.
Vpliv gostote setve na rast, pridelek in vsebnost sladkorjev v sirku (Sorghum bicolor (L.) Moench)
Robert Mohorič, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: sirek, rast, pridelek, sladkorji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 286; Prenosov: 10
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 288; Prenosov: 10
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN V SADNIH IN ZELIŠČNIH PIJAČAH
Tina Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Ključne besede: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 408; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

9.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

10.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici