| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nekaterih kemijskih lastnosti različnih vrst medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jure Martinuzzi, 2023, diplomsko delo

Opis: Med se že stoletja uporablja kot naravno sladilo, v zadnjih letih tudi zaradi zdravilnih učinkov. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektrofotometrične metode določevali celokupne ogljikove hidrate, vsebnost celokupnih fenolnih spojin ter antioksidativnost (DPPH). S pomočjo visoko zmogljive tankoplastne kromatografije (HPTLC) smo določevali vsebnosti posameznih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza in maltoza). Za določevanje smo pripravili raztopine vzorcev domačega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in ajdovega medu. V posamezni vrsti medu smo uspešno določili posamezne ogljikove hidrate ter njihovo vrednost. Najvišjo vsebnost glukoze smo izmerili v akacijevem medu, nekoliko manj v cvetličnem, kostanjevem in ajdovem. Delež glukoze je bil najvišji v cvetličnem medu, najnižji v akacijevem medu. V vzorcu akacijevega in cvetličnega medu smo zaznali nizko vrednost saharoze, medtem ko v kostanjevem in ajdovem medu saharoze nismo zaznali. Fruktoza in glukoza imata pomembno vlogo pri kristalizaciji. Akacijev med, ki je bil analiziran, ima visoko vrednost razmerja fruktoza/glukoza (F/G), zato ne kristalizira, medtem ko ima cvetlični med nizko razmerje F/G in kristalizira precej hitro. Dokazali smo, da se vsebnost antioksidantov ter vsebnost celokupnih fenolnih spojin v medu spreminja na podlagi barve medu. Akacijev in cvetlični med sta svetlejša, imata nižje zaznane vsebnosti antioksidantov ter celokupnih fenolnih spojin kot kostanjev med in ajdov med, ki sta temnejša meda.
Ključne besede: med, sladkorji, antioksidativnost, HPTLC, celokupne fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko delo
Kristina Sodin, 2023, magistrsko delo

Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus l.)
Maša Špes, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnosti sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka in ugotoviti kakšen je vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja in sušenja z zamrzovanjem na vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin smo določili s tekočinsko kromatografijo. Analizirali smo 21 različnih genotipov malinjaka. V plodovih malinjaka je prevladovala citronska kislina, najvišja vsebnost je bila v ekstraktih zamrznjenih malin s povprečno vrednostjo 91,0 mg/g suhe snovi. Po vsebnosti so sledile jabolčna, šikimska in fumarna kislina. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem je bila vrednost citronske kisline v povprečju 87,2 mg/g suhe snovi, kar je značilno več kot v ekstraktih nektarja, kjer je bila vsebnost citronske kisline v povprečju 75,9 mg/g suhe snovi. Prevladujoč sladkor v ekstraktih zamrznjenih malin in plodov sušenih z zamrzovanjem je fruktoza s povprečno vrednostjo 104,2 mg/g suhe snovi in 102,8 mg/g suhe snovi.
Ključne besede: maline, Rubus idaeus L., sladkorji, organske kisline, nektar, zamrznjeni plodovi, plodovi sušeni z zamrzovanjem
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2163; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (228,45 KB)

4.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2250; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 3942; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

7.
VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN V SADNIH IN ZELIŠČNIH PIJAČAH
Tina Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Ključne besede: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2412; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
9.
10.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost sladkorjev (fruktoze, glukoze, saharoze) in sorbitola v času zorenja različnih sort sliv ('Hanita', 'Tophit', 'Valor'). Vsebnost sladkorjev in sorbitola smo določali s tekočinsko kromatografijo (HPLC) in RI-detekcijo. Med zorenjem vsebnost topne suhe snovi (TSS) pri vseh sortah narašča, medtem ko vsebnost skupnih kislin (TA) pada. Pri optimalni zrelosti vsebujejo slive največji delež saharoze (51,4 mg/g–58,6 mg/g), sledita ji glukoza (31,5 mg/g–45,4 mg/g) in sorbitol (24,2 mg/g–31,4 mg/g), najmanj pa vsebujejo fruktoze (17,8 mg/g–19,4 mg/g). Koncentracije glukoze, fruktoze in sorbitola kažejo rahel padec med zorenjem, ne da bi to vplivalo na koncentracijo skupnih sladkorjev, saj se je v enakem času koncentracija saharoze povečala. Razlike med posameznimi sladkorji, glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi sladkorjev in sorbitola.
Ključne besede: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2927; Prenosov: 187  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (534,62 KB)

Iskanje izvedeno v 36.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici