| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistematično načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema za slepe in slabovidne v mestu lenart v slov. gor.
Alex Želj, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi so opisane vsakodnevne težave slepih in slabovidnih v javnem prostoru. Predstavljenih je več sistemov vključevanja slepih in slabovidnih v družbo in okolje. Podrobneje so analizirani primeri dobre prakse. Natančno je opisan in predstavljen najpogostejši sistem v Sloveniji. V pogovoru s slabovidnimi osebami iz Medobčinskega društva za slepe in slabovidne smo za mesto Lenart v Slovenskih goricah ugotovili najpogostejše poti slepih in slabovidnih s poudarkom na dostopnosti za osebe z okvaro vida do pomembnejših institucij. Izpostavljene so kritične točke oziroma mesta, ki slepim predstavljajo večjo nevarnost. Ugotovili smo, da javni prostor ni prilagojen osebam z motnjami vida. S pomočjo talnih oznak, ki morajo biti barvno in teksturno kontrastni okoliškemu tlaku, smo v zaključku naloge predstavili kratkoročne in enostavne rešitve.
Ključne besede: gradbeništvo, infrastruktura, taktilni sistem, slabovidni, načrtovanje
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Reševanje problema orientiranja pacientov, zaposlenih in obiskovalcev v bolnišnici
Dajana Lješić, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Orientiranje v velikih bolnišnicah je lahko vir nelagodja, frustracij in stresa za vse, ki v sistemu sodelujejo. Skozi leta so bile bolnišnice in zdravstvene ustanove prisiljene v širitve, reorganizacije, pridružitve in integracije z drugimi bolnišnicami, kar je otežilo orientiranje pacientom, zaposlenim in obiskovalcem. Namen zaključnega dela je bil predstaviti problematiko orientiranja v bolnišnicah ter izdelati prototip orientacijskega modela na osnovi predstavljenih modelov dobrih praks. Raziskovalna metodologija: Zaključno delo je temeljilo na kvalitativni raziskovalni metodologiji. Opravljen je bil sistematični pregled literature, ki je obsegal gradiva v angleškem jeziku znotraj baz podatkov Web of Science, ScienceDirect in ProQuest Dissertations & Theses Global. V podrobnejšo analizo je bilo vključenih 38 raziskav. Na osnovi sistematičnega pregleda je bil izdelan prototip modela za orientiranje. Rezultati: Uporaba piktogramov izboljša orientiranje v bolnišničnih prostorih brez potrebe po spreminjanju arhitekturne zasnove notranjosti. Dokazana je bila potreba po oblikovanju razumljivejših simbolov zdravstvenega varstva. Slaba orientacijska struktura povzroča pri organizaciji dodatne stroške, nižji ugled in zmanjšano varnost, pri pacientih in obiskovalcih pa vir stresa in nelagodja. Predstavljen je prototip modela orientiranja, katerega namen je zasnova mobilne aplikacije, ki bi poenostavila in izboljšala orientiranje. Diskusija in zaključek: Problema orientiranja ni mogoče rešiti zgolj z vpeljavo posameznega pristopa orientiranja, temveč s sinergijo različnih orientacijskih pristopov, s katerimi zadovoljimo najširši krog uporabnikov. Na osnovi dognanj je ustvarjen prototip modela orientiranja, ki je prijazen tudi ranljivim skupinam.
Ključne besede: pregled literature, prototip modela orientiranja, načini orientiranja, slabovidni, gibalno ovirani, mobilna aplikacija
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Spodbujanje razvoja slepih in slabovidnih dojenčkov in malčkov s pomočjo tipnih knjig in malega prostora
Katja Kovačič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodnje otroštvo zajema prva tri leta otrokovega življenja in je ključnega pomena pri razvoju vsakega posameznika. V tem času se postavljajo temelji za nadaljnji razvoj na vseh področjih (motorični razvoj, zaznavni razvoj, kognitivni razvoj in govor, socialni razvoj …). Pomembno je, da starši otrokom v tem obdobju otrokom zagotavljamo ustrezne spodbude in okolje prilagajamo tako, da v kar največji meri razvijajo svoje potenciale. Enako velja tudi za slepe in slabovidne dojenčke in malčke. Zaradi okvare vida moramo pri njih sistematično razvijati ostala čutila, da lahko s pomočjo kompenzacijskih strategij dosegajo enake cilje in rezultate, kot polnočutni otroci. Njihov razvoj lahko spodbujamo ob pomoči prilagojenih pripomočkov. Najbolje je, da učenje in raziskovanje sveta okoli njih poteka preko igre. Pri tem si lahko učinkovito pomagamo s tipnimi knjigami, prilagojenimi najmlajšim otrokom, in z malim prostorom, v okviru katerega otrok aktivno raziskuje okolico. Oba pripomočka vplivata na razvoj grobe in fine motorike, orientacije in koordinacije, na trening čutil, krepitev pozornosti in vztrajnosti, širjenje besednega zaklada in pojmovno zavedanje.
Ključne besede: slepi, slabovidni, tipne knjige, mali prostor, pristop aktivnega učenja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (7,49 MB)

4.
Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke
Marija Mitrović, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 840; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

5.
Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidne
Tamara Šuc, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 407; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

6.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

7.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 1373; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

8.
Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokom
Mihaela Škof, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 1107; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

9.
Umetnost za vse
Aksinja Kermauner, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Cilj urejanja okolja po načelih oblikovanja za vse je zagotoviti, da lahko vsak posameznik ne glede na oviro sodeluje v informacijski družbi. Združuje načela, kako naj bi izdelke, storitve in sisteme uporabljalo čim več ljudi, ne da bi jih bilo treba posebej prilagajati. Zakaj ne bi pojma oblikovanje za vse prenesli na prav vsa področja, recimo tudi na področje umetnosti? V pričujočem članku razmišljamo, kako bi lahko prilagodili likovno umetnino, predvsem dvodimenzionalno, slepemu ali slabovidnemu obiskovalcu galerije ali muzeja, in navajamo, kaj je že narejenega na tem področju. Opisujemo tudi učbenik za pouk likovne umetnosti, prilagojen slepim in slabovidnim učencem.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, prilagoditve
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 704; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (713,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence
Janja Plazar, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Učenje naravoslovja je pomembno tako za polnočutne kot tudi za slepe in slabovidne otroke, saj poleg pridobivanja naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na logičen in znanstven način. Dandanes pouk naravoslovja temelji na načelu konstruktivizma, pri katerem otroci nastopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja. Ker slepi in slabovidni otroci dojemajo svet na drugačen način kot polnočutni, si pri učenju naravoslovja pomagamo s prilagoditvijo metod ter učnih pripomočkov, ki omogočajo aktivno učenje slepih in slabovidnih učencev ter pripomorejo k trajnejšemu znanju, hkrati pa zmanjšujejo možnost nastanka morebitnih napačnih predstav.
Ključne besede: učenje naravoslovja, slepi in slabovidni učenci, izkustveno učenje, prilagoditev učnih pripomočkov, inkluzija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 749; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (137,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici