Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Odnos odjemalcev do sporočanja slabih in dobrih novic
Nadja Jager, 2024, magistrsko delo

Opis: Vsakodnevno se srečujemo s komuniciranjem in je del našega življenja, uporablja se tako v zasebnem kot tudi poslovnem svetu. Pravilno komunikacijo lahko dosežemo svoje cilje, želje in zadovoljimo svoje potrebe. Pri sporočanju informacij ali novic moramo biti pozorni glede na to kako sporočamo določene vrste informacij. Vsakodnevno se srečujemo tako z dobrimi kot tudi slabimi novicami. Težave nastanejo, ko moramo sporočiti slabo novico, saj nam to predstavlja težavo. Nihče ne želi sporočiti teh novic. V naši magistrski nalogi smo podrobneje predstavili komuniciranje na splošno in se osredotočili tudi na komunikacijo v marketingu. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s težavami, kako oblikovati ponudbo in s katero obliko ponudbe pritegniti največ pozornosti odjemalcev. Srečujejo se z vprašanji ali naj oblikujejo ponudbo tako, da najprej sporočijo dobro novico (50 % popusta) ali naj najprej sporočijo slabo novico (ob nakupu 2 vstopnic). V nalogi smo oblikovali tri hipoteze. Najprej smo želeli na splošno ugotoviti katero novico si želijo odjemalci, nato smo želeli ugotoviti katere oblike ponudb pritegnejo njihovo pozornost in kakšne čustvene odzive doživljajo ob različnih ponudbah. Namen magistrskega dela je bilo raziskati kako pomembna je pravilna komunikacija v vsakodnevnih situacijah kot tudi v poslovnem svetu. Ugotavljali smo kakšen vpliv imajo zaporedja novic na odjemalca. Zanimalo nas je ali ima zaporedje slabih in dobrih novic veliko vlogo pri komuniciranju in kako se to izraža na prejemnikih.
Ključne besede: dobre novice, slabe novice, ponudbe, vrstni red novic, komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,32 MB)

Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učitelje
Amadeja Hanžekovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 674; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,39 MB)

Policijsko sporočanje slabe novice svojcem žrtev in ponesrečencev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Berk, 2013, diplomsko delo

Opis: Ena izmed najbolj stresnih nalog policistov je sporočanje slabe novice. Slaba novica je vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na prihodnost posameznika. Policisti se srečujejo s sporočanjem več vrst slabih novic: v primeru umora, posilstva, prometne nesreče, gorske nesreče, samomora, v primerih kaznivih dejanj in podobno. Zelo pomembno je kako policisti sporočijo takšno novico, saj se morajo zavedati, da je že sama novica za prejemnika dovolj stresna in da lahko z načinom, kako jo bodo sporočili, situacijo le še poslabšajo. Pri sporočanju je zelo pomembna tudi policistova osebna naravnanost in zaznavni položaji. Osebna naravnanost je način kako občutimo sebe in druge ljudi ter določa ali sebe in druge doživljamo kot spoštovanja vredna bitja, zato pomembno vpliva na komunikacijo z drugimi. Ker ni vseeno, kako policisti sporočijo slabo novico, bodo to storili preveč čustveno, z razumevanjem ali z lahkoto, so pomembni tudi zaznavni položaji kot samokontrola ob sporočanju. Vsak dogodek, ki je za nas pomemben, aktivira naša čustva, ki so lahko prijetna ali neprijetna. Pojav različnih čustev je odvisen od naše ocene kritičnega dogodka. Pri sporočanju slabe novice so običajno prisotna neprijetna čustva, to so strah, žalost in jeza. Sporočanje slabe novice bi naj potekalo kot dobro utečen, a hkrati fleksibilen postopek, v treh fazah: priprava na sporočanje, sporočanje in ukrepi po sporočanju. V prvi fazi policisti zberejo čim več podatkov o dogodku, žrtvi in svojcih. Druga faza je hkrati tudi najtežji del celotne naloge za policiste, upoštevajoč že omenjeno osebno naravnanost, zaznavne položaje, čustva, itn. V tretji fazi pa morajo biti policisti poleg dajanja nasvetov seznanjeni tudi z ukrepi obvladovanja stresa. V tem poglavju si bomo ogledali tudi katere so tiste priporočljive besede ob takšnem sporočanju in katerih besed se je dobro izogibati. Za boljšo predstavo bom opisala tudi nekaj primerov iz prakse, ki terjajo sporočanje slabe novice. Pri sporočanju slabe novice morajo biti policisti previdni in pripravljeni na vrsto intenzivnih emocionalnih odzivov. Svojci ob obvestilu zelo različno reagirajo, kar je odvisno od njihovih individualnih lastnosti. Udeleženost bližnjega v hujšem travmatskem dogodku ali izguba svojca pomeni eno najhujših stisk v življenju, zato je žalovanje normalna reakcija. Žalovanje poteka v štirih fazah: šok in čustvena otopelost, protest in hrepenenje, brezup in dezorganizacija ter izboljšanje oziroma reorganizacija. Pogledali si bomo koliko časa traja posamezna faza in kam vse se lahko obrnejo svojci v primeru, da potrebujejo pomoč ali podporo. Ne smemo pa pozabiti, da je sporočanje slabe novice stresno tudi za policiste, ki prav tako ob tem doživljajo številna neprijetna čustva in so zanje lahko zelo obremenjujoča, zato je nujno, da se jim zagotovi pogovor s svetovalcem oziroma strokovnjakom, ki jim lahko pomaga pri premagovanju takšnih problemov. Pogledali si bomo kakšno vrsto psihosocialne pomoči (če sploh) policija kot organ ponuja svojim policistom. Na koncu bo sledil še pregled usposabljanja policistov na tem področju in intervju z izvajalcem usposabljanj v policiji ter moj pogled na sporočanje slabe novice.
Ključne besede: policija, policisti, nesreče, slabe novice, sporočanje, obveščanje, žrtve, ponesrečenci, svojci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2013; Ogledov: 2570; Prenosov: 397
Celotno besedilo (930,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.

Na vrh