| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obratna ugrabitev domene
Špela Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspešna podjetja se zavedajo, da je izbira ustrezne domene ključnega pomena za njihovo dobičkonosno poslovanje. Ponavadi izberejo domeno, ki sovpada z njihovo registrirano znamko. V kolikor ugotovijo, da je le-ta že zasedena, so jo pripravljena pridobiti tudi z zlorabo postopka reševanja domenskih sporov. Diplomsko delo obravnava omenjeni problem, t. i. obratno ugrabitev domene, ki je opredeljena kot pritožnikova (imetnik znamke) uporaba pravil v slabi veri, z namenom odvzeti domeno registriranemu imetniku domene. Diplomsko delo se osredotoča na mednarodni izvensodni postopek reševanja sporov »UDRP« . Predstavljene so prednosti in slabosti pravil tega postopka, s poudarkom na slednjih. Delo navaja številne odločbe razsodišč in na podlagi le-teh izpostavlja okoliščine, ki nakazujejo na obratno ugrabitev domene. Skozi delo avtorica kritično ugotavlja, da pravila postavljajo stranki v neenak položaj. Imetnik domene, ki je ponavadi šibkejša stranka v postopku, za razliko od pritožnika nima nobenega vpliva na izbiro ponudnika reševanja sporov, poleg tega obratnega ugrabitelja ne doleti nobena sankcija ob ugotovitvi zlorabe postopka, notranji pritožbeni postopek pa sploh ne obstaja. Delo navaja rešitve, ki bi pripomogle k izboljšavam na tem področju. Avtorica predlaga reformo pravil v smeri pravičnejšega obravnavanja obeh strank v postopku.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, domena, znamka, domenski spor, obratna ugrabitev domene, slaba vera, zloraba postopka, alternativno reševanje domenskih sporov, Enotna politika reševanja domenskih sporov, Arbitražni in mediacijski center SOIL
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (564,37 KB)

2.
Slaba vera prijavitelja znamke in primer Lindt
Vesna Težak, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 je Sodišče EU v primeru Lindt prvič postavilo smernice za razlago pojma slabe vere, ki se pojavlja v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji na področju prava znamk kot razlog za njeno prenehanje. Pred tem so se v literaturi in sodni praksi pojavljali različni pristopi k razlagi, Sodišče EU pa je s svojo interpretacijo postavilo temelje za enotnejšo razlago v prihodnosti. Namen diplomske naloge je predstaviti in presoditi nove smernice in njihovo uporabo v primeru Lindt. V pričujočem delu ugotavljamo, da so smernice, ki jih je podalo Sodišče EU, zelo široke, zato ni nujno, da bodo interpretacije nacionalnih sodišč držav članic enotne. Je pa Sodišče EU jasno določilo, da so za presojo slabe vere relevantne vse upoštevne okoliščine zadevnega primera, iz česar sledi, da se bo slaba vera tudi v prihodnje presojala od primera do primera in s posebnim ozirom na okoliščine, ki jih je izpostavilo Sodišče EU. To so prijaviteljeva vednost o obstoječi uporabi enakega znaka, prijaviteljev namen preprečiti tretji osebi nadaljnjo uporabo ter stopnja pravne zaščite, ki jo uživata znak tretje osebe in prijaviteljev znak. Odločba v zadevi Lindt bo zato nedvomno imela velik vpliv na konkurenco na skupnem notranjem trgu.
Ključne besede: znamka, znamka EU, slaba vera, prenehanje znamke, Sodišče EU, notranji trg, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1298; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (236,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici