| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
ANALIZA PRENOSLJIVOSTI NEMŠKEGA MODELA SLABE BANKE V SLOVENIJO
Tina Hočevar, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje bančništva oziroma reševanje bančnega sistema z različnimi pristopi s poudarkom na reševanju bančnega sistema s slabo banko. Mnogo svetovnih bančnih sistemov se je po eskalaciji finančne krize znašlo v težavah. Praksa je pokazala, da so zaradi visoke povezanosti bančnega sistema z gospodarstvom in obratno novonastale zaostrene razmere zahtevale ukrepanje držav. Države so se odzvale z različnimi ukrepi opisanimi v drugem delu in tudi kombinacijo ukrepov, med katerimi se je ustanovitev slabe banke in prenos slabih sredstev, v več primerih izkazala za primerno. Predvideva se, da bodo banke očiščene slabih terjatev na ta način revitalizirane in pripravljene prispevati k izhodu iz krize. Dobri primeri iz prakse kažejo, da je bilo reševanje bančnega sistema pred zadnjo finančno krizo uspešno z implementiranjem slabe banke na Švedskem, v zadnjem kriznem obdobju pa v ZDA in Nemčiji. Podoben razvoj dogodkov se je odvijal tudi na Slovenskem, kjer je reševanje bančnega sistema s poroštvi/jamstvi, dokapitalizacijami, nadzorovanimi likvidacijami sicer zajezilo naglo slabšanje položaja bančnega sistema, vendar ga ni preprečilo in odpravilo. Skladno s to ugotovitvijo smo v nalogi v zadnjem delu podrobneje raziskali načine reševanja bančnega sistema s slabo banko. Za najbolj primernega za primerjavo smo ocenili nemški model slabe banke, saj gre pri njem za novejši model, katerega portfelj je tako kot pri slovenskem modelu manj homogen v primerjavi z ostalimi navedenimi modeli. Opravili smo poglobljeno raziskavo prenosljivosti nemškega modela slabe banke na slovenskega z izvedbo primerjalne analize modelov, in sicer z vidika posameznih elementov nemške in slovenske slabe banke, njunih prednosti in pomanjkljivosti ter strukture njunih portfeljev.
Ključne besede: bančni sistem, načini reševanja bančnega sistema, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 27.02.2015; Ogledov: 1501; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

12.
PRESTRUKTURIRANJE NOVE KBM, D. D.
Mia Furek, 2014, magistrsko delo

Opis: Tako svet kot Evropa se v zadnjem desetletju srečujeta z resno finančno in gospodarsko krizo. Ta je globoko prizadela finančni in realni sektor. Najprej se je začela kazati na finančnem področju, saj je ta najbolj izpostavljen neravnovesju in težavam, ki pa so posledično negativno vplivale še na realni sektor. Organizacije v času svojega delovanja prehajajo v različna razvojna obdobja. V svojem življenjskem ciklusu lahko zaidejo v obdobje krize. Ko se srečajo s krizo, je njihovo nadaljnje poslovanje ogroženo. Krizna situacija v organizacije vnese številne spremembe, negotovost in nova tveganja. Onemogočeno je doseganje zastavljenih ciljev, ogrožene so njihove organizacijske sposobnosti in vprašljiv postane sam obstoj organizacije. Za takšne organizacije je pomembno, da ugotovijo glavne vzroke krize in poskušajo najti ustrezno rešitev za njeno odpravo. Svojo strukturo morajo spremeniti in prilagoditi spremembam, ki so nastale v okolju. Ko so prizadeti vsi poslovni procesi, torej celotna organizacija, je edina rešitev dobro premišljen in izveden načrt prestrukturiranja organizacije. Magistrska naloga obravnava primer prestrukturiranja izbrane organizacije. Prestrukturiranje predstavlja strateški način, s pomočjo katerega organizacije dosegajo spremembe na vseh področjih svojega delovanja. Prestrukturiranje je metoda radikalne prenove in spreminjanja. Njen osnovni cilj je preoblikovanje različnih struktur organizacije in vsebine načina dela, ki pripomore k povečanju uspešnosti ter učinkovitosti njenega nadaljnjega poslovanja. Predmet preučevanja v magistrski nalogi je postopek prestrukturiranja in spreminjanja Nove KBM, kot proces prilagajanja krizni situaciji, v kateri se je le-ta znašla. Ugotovljeni in predstavljeni so vzroki nastanka potrebe po prestrukturiranju, predstavljeni so sama izvedba in dosedanji rezultati oziroma že izvedene spremembe. V prvem delu naloge je predstavljena poslovna kriza in njene značilnosti ter državne pomoči organizacijam, ki so zašle v težave. V drugem delu pa je opredeljena krizna situacija, v kateri se je znašla Nova KBM, in predstavljen celoten načrt njenega prestrukturiranja kot rešitev na odziv sprememb v takšni situaciji. Pri načrtovanju in pisanju naloge ter pridobitvi ključnih informacij smo uporabili aktualno literaturo in javno dostopne baze podatkov, prav tako podatke in vire znotraj banke. Pri preučevanju njenega prestrukturiranja in glede na rezultate, ki jih je banka izkazala v zadnje pol leta, menimo, da se je izbran postopek reševanja iz krize pokazal kot pravilna in primerna rešitev za zelo zahtevno situacijo. Ugotovili smo, da je po drugi strani kriza tudi dobra za organizacije, saj zahteva nujne spremembe za izboljšanje njenega delovanja. Menimo, da trenutno banka učinkovito obvladuje svoje okolje in prilagaja poslovanje nastalim možnim tveganjem in spremembam v okolju. Pri svojem poslovanju skuša zagotavljati najvišje standarde varnosti in zanesljivosti za svoje komitente in bodoče stranke ter za celotno okolje v katerem deluje.
Ključne besede: kriza, državna pomoč, prestrukturiranje, racionalizacija, dokapitalizacija, slaba banka, upravljanje s tveganji
Objavljeno v DKUM: 26.01.2015; Ogledov: 1549; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

13.
UKREPI ZA STABILIZACIJO BANČNIH KRIZ S POUDARKOM NA USTANOVITVI SLABE BANKE
Tomaž Koprivnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Banke imajo pomembno vlogo v ekonomijah številnih držav. Njihova temeljna funkcija je funkcija finančnega posrednika med ponudbo in povpraševanjem po denarju. Na ta način vnašajo v preostale segmente ekonomije dodatno likvidnost in tako spodbujajo rast in razvoj narodnih gospodarstev. Motnje v delovanju bančnega sistema povzročajo škodo različnim segmentom države (posameznikom, gospodarstvu, fiskalnemu in monetarnemu sistemu). S tega vidika zato ne čudi močna angažiranost vlad, da so pripravljene reševati bančni sektor skorajda za vsako ceno. Vlade v ta namen sprejemajo različne ukrepe, s katerimi poskušajo stabilizirati svoj bančni sistem, ob tem pa so lahko bolj ali manj uspešne. Kako in katere ukrepe bo vlada uporabila v procesu reševanja bančnih kriz, je v večji meri odvisno od: vzrokov krize, ekonomske in fiskalne situacije v državi, pravnih in institucionalnih možnosti in zmožnosti političnega konsenza vsake države. Zaradi tega ne obstaja univerzalni model v procesu stabiliziranja bančnih kriz, ampak mora biti ta prilagojen značilnostim in posebnostim vsake države posebej. Težišče tega diplomskega dela predstavlja analiza ukrepov pri procesu stabiliziranja bančnih kriz. Zaradi aktualnosti in vsesplošnih debat okoli ustanavljanja slabih bank pa je področju ustanovitve slabe banke namenjena še prav posebna pozornost. Če povzamemo, je diplomsko delo strukturirano na naslednji način: Prvi del je namenjen opredelitvi bančne krize, njenim značilnostim, opredelitvi vzrokov in stroškov bančnih kriz. V osrednjem delu nato podrobneje predstavljamo in analiziramo ukrepe in njihovo problematiko v procesu stabiliziranja bančnih kriz. Nadaljujemo s predstavitvijo modela reševanja bančnega sistema na primeru Švedske v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, katerega mnogi še danes navajajo kot vzorčen primer reševanja krize. Slednjemu poglavju je dodana še analiza uporabnosti švedskega modela pri razreševanju sodobnih bančnih kriz. Diplomsko delo nato zaključuje s predstavitvijo ukrepov držav in njihovih stroškov pri reševanju bančnih sistemov po izbruhu globalne finančne krize leta 2007 ter podaja ključne smernice in ugotovitve za uspešnost v procesu stabilizacije bančnih kriz.
Ključne besede: bančna kriza, menedžment bančnih kriz, stabiliziranje bančnega sistema, vzroki bančnih kriz, stroški bančnih kriz, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 03.10.2014; Ogledov: 2008; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (778,79 KB)

14.
VPLIV KREDITNEGA KRČA NA SLOVENSKI TRG NEPREMIČNIN
Tadeja Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza ZDA se je prek mednarodnih in nacionalnih odnosov razširila po vsem svetu. V Evropo in druge dele sveta in iz finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Problematika kreditnega krča, kot hude posledice globalne finančne krize, je zaobjela mednarodne posojilne bančne trge in močno otežila dostop do tujih virov financiranja. Slovenske poslovne banke so v času ekspanzije, torej v obdobju pred finančno krizo, dajale posojila brez ustreznih zavarovanj. Z vstopom krize v slovenski bančni sistem je prišlo, zaradi velikega obsega slabih naložb v bilancah slovenskih poslovnih bank, do zastoja kreditiranja oziroma do slabe kreditne aktivnosti bank. Prišlo je do tako imenovanega kreditnega krča, ki povzroča stagniranje gospodarstva in je odraz trenutnega stanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Problematika diplomskega seminarja me je pripeljala do razmišljanja, kako bi lahko na najbolj primeren in s čim manj zahtevanimi stroški denarja od davkoplačevalcev zatrli kreditni krč. Skozi delo seminarja tako predstavljamo uvedbo slabe banke, kot potencialni izhod iz finančne krize. Sama uvedba slabe banke pa še ni povsem dovolj, ključno je povečati povpraševanje in ponudbo na stanovanjskem trgu, s čimer bi lahko dosegli želeni rezultat, ki je, oživeti slovenski stanovanjski trg nepremičnin in povečati kreditno aktivnost slovenskih domačih bank. Slovenski stanovanjski trg nepremičnin je močno odvisen od razpoložljivih dolgoročnih virov financiranja. Trenutno so poslovne banke v situaciji, ko je ponudba stanovanjskih kreditov močno omejena, pribitki na referenčne obrestne mere visoki, dodatno zaostrovanje pogojev pridobitve kredita pa le še dodatno zmanjšuje možnost nakupa stanovanja in s tem povečuje že tako preobširno zalogo novogradenj in rabljenih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu.
Ključne besede: Nepremičninski trg, finančna kriza, kreditni krč, kreditna aktivnost bank, »slaba« banka.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2012; Ogledov: 2498; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici