| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROCESNI VIDIKI UVELJAVLJANJA PRAVIC ETAŽNIH LASTNIKOV V PRAVDI
Klara Kurtovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je kot posebna oblika lastnine posledica razvoja tehnike, ki je omogočil gradnjo v nadstropja. Z njo je prišlo do odstopanja od temeljnega načela »Superficies solo cedit«, poznanega že iz rimskega prava. Pojav etažne lastnine kot posledica povečanja števila prebivalstva in prostorske stiske v mestih je omogočil bivanje več ljudi hkrati na manjši površini zemlje. S tem so nastali ugodni pogoji za celo vrsto sporov med prebivalci iste stanovanjske stavbe, ki med seboj praviloma niso družinsko in socialno povezani, zato nimajo nikakršnega prizadevanja za prilagajanje drug drugemu. Res je, da se dandanes ne spopadamo več s smradom na ulicah zaradi metanja odpadkov in odplak skozi okno, kot je bilo to običajno v starem Rimu, imamo pa zato cel kup novodobnih problemov, kot so umazane fasade, s katerih odpada omet, razbita stekla in poškodovana stopnišča ter na drugi strani plačilna nedisciplina in tudi nezavedanje, da lastnina ne predstavlja zgolj pravic ampak tudi obveznosti. Zato sem se v diplomski nalogi lotila preučevanja pravdnih postopkov med etažnimi lastniki ter etažnimi lastniki in tretjimi. Poudarek je predvsem na posebnostih civilnega pravdnega postopka z ozirom, da so pravdne stranke etažni lastniki. Naj omenim še, da je določena vprašanja v zvezi z etažno lastnino možno reševati tudi v nepravdnem postopku, vendar ti postopki niso predmet moje diplomske naloge. Bistveno vprašanje, ki se pojavi in okrog katerega kar na dolgo in široko razglabljam, je glede pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov. V nadaljevanju se lotim posameznih možnosti za uveljavljanje pravic etažnih lastnikov glede na vrsto zahtevka, primerjave izključitvene tožbe in negatorne imisijske tožbe, ki na prvi pogled služita doseganju istega namena, pa vendar temu ni tako, ter spopadanja s plačilno nedisciplino etažnih lastnikov.
Ključne besede: skupnost etažnih lastnikov, pravdna sposobnost, sosporništvo, upravnik kot zastopnik, izterjava sredstev rezervnega sklada, izterjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, izključitvena tožba, negatorna imisijska tožba, tožba za varstvo lastninske pravice na solastni stvari, odškodninska tožba, sodna taksa, stroški postopka
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1100; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (290,81 KB)

2.
PRIMERJAVA UREDITVE ETAŽNE LASTNINE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Kaja Jaušovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Za lažje razumevanje različnih pojmovanj etažne lastnine je potrebno ločiti med unitaristično in dualistično koncepcijo. Tipična predstavnica prvega je Avstrija, kjer etažna lastnina nastopa kot solastnina skupnih delov in z njo neločljivo povezana stvarnopravna raba ter razpolaganje s posameznim delom. Druga koncepcija, ki jo je prevzela Slovenija, loči lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov. Dominira lastnina na posameznem delu, kar pa je tudi temeljna razlika od ureditve v Nemčiji, kjer ima to vlogo solastnina. Začetki etažne lastnine segajo v 19. stoletje, ko je na območju Nemčije in Avstrije obstajala kot lastninska pravica na nadstropju stavbe (Stockwerkseigentum). V Sloveniji do leta 1959, ko je bil sprejet Zakon o lastnini na delih stavbe, lastninska pravica na posameznem delu stavbe ni bila dopustna. Po silovitih političnih in družbenih pretresih in tudi kot njihova posledica, jo je v Sloveniji, v obliki kot jo poznamo danes, uredil Stvarnopravni zakonik (2003), v Nemčiji Gesetz über das Wohnungseigentum und das Dauerwohnrecht (1951) in v Avstriji Wohnungseigentumsgesetz (1948). Nastanek etažne lastnine je vedno povezan z obstojem pravne podlage, ki je najpogosteje sporazum etažnih lastnikov, lahko pa tudi enostranski pravni posel (Slovenija, Nemčija) ali sodna odločba (Slovenija, Avstrija). Vključno z drugimi formalnostmi je za nastanek potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pri upravljanju stavb v katerih je vzpostavljena etažna lastnina, najpomembnejšo vlogo odigra iz vseh etažnih lastnikov sestoječa skupnost etažnih lastnikov, ki sprejema svoje odločitve na zboru etažnih lastnikov. Zaradi potrebe po usklajenem delovanju se za opravljanje poslov, ki sodijo v okvir rednega upravljanja, praviloma postavi upravnika. Koristi, stroške, bremena in obveznosti etažni lastniki nosijo sorazmerno z velikostjo solastniških deležev na skupnih delih. Pomembna rešitev za zagotavljanje vzdrževanja, je ustanovitev rezervnega sklada, ki je lahko obvezna (Slovenija, Avstrija) ali ne (Nemčija). Tako kot za nastanek, tudi za prenehanje etažne lastnine, najpogosteje ključno vlogo odigra dogovor. Vzrok za prenehanje je lahko tudi uničenje celotne stavbe ali njenega posameznega dela.
Ključne besede: etažna lastnina, objekt etažne lastnine, WEG, SPZ, zemljiška knjiga, upravljanje, skupnost etažnih lastnikov, zbor etažnih lastnikov, rezervni sklad
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici