1. RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUDomen Žnidarič, 2009, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave.
V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
2. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Zunajzakonska skupnost v Sloveniji in Severni Makedoniji : Primerjalna študija pravnih okvirovAleksandar Miloshevikj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske
skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne
se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s
primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja,
ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in
idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah.
Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da
sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve
življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar
njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so
pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni
dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan
moral imeti o zunajzakonski skupnosti.
Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega
prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami.
Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh
dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne
republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim
partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna
Makedonija.
Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno
breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je
podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov,
zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli
vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna
Makedonija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (932,09 KB) |
4. Problematika vzpostavitve novih azilnih domov in azilnega postopka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito.
Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave.
Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Ključne besede: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,88 MB) |
5. Vključevanje tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAida Babajić, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za področje tehnik sproščanja in duševnega zdravja. Tehnike sproščanja s svojimi pozitivnimi vplivi, kot so zmanjšanje in obvladovanje stresa, stopnje anksioznosti, depresije in ostalih duševnih motenj, pomagajo s krepitvijo posameznikovega duševnega in fizičnega zdravja. S svojo raziskavo smo hoteli poudariti pomen nadaljnjega razvoja ter vključitev tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so turisti zadovoljni s trenutno ponudbo velneških storitev in kažejo zanimanje za produkte, ki vključujejo tehnike sproščanja ter stopnjo zanimanja populacije glede ozaveščenosti o metodi čuječnosti. S pomočjo sekundarnih virov smo analizirali ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ozavestili pomen tehnik sproščanja, preučili trend čuječnosti in podali predloge za izboljšanje turistične velnes ponudbe v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V naši raziskavi je sodelovalo 170 anketirancev. S pomočjo uporabe kvantitativne metode smo ugotovili, da večina potencialnih turistov že uporablja tehnike sproščanja ter so v prihodnosti pripravljeni poskusiti turistične produkte, ki le-te vključujejo. Prav tako smo na podlagi pridobljenih rezultatov razbrali, da ljudje duševno zdravje štejejo za eno izmed najpomembnejših življenjskih področij.
Ključne besede: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, dobro počutje, duševno zdravje, tehnike sproščanja, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijoDarja Kraner, 2024, magistrsko delo Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Ključne besede: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. |
8. Sodelovanje šolske skupnosti s starši, učenci in domačim krajem : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju.
V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,28 MB) |
9. |
10. |
