| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza investicije novogradnje hleva za piščance na kmetiji meško : magistrsko delo
Mirjana Walner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za veliko mešano kmetijo Meško, kjer se ukvarjajo s perutninarstvom in govedorejo, pridelujejo pa tudi česen za Semenarno Ljubljana. V magistrski nalogi je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, ki se nanaša samo na perutninarstvo. Namen naloge je, da s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov, ocenimo ekonomičnost reje piščancev na kmetiji Meško. Za oceno ekonomske upravičenosti investicije smo uporabili metode kalkulacij skupnih stroškov in simulacijskega modeliranja. Sledila je finančna analiza investicije. Višina investicije je bila ocenjena na 500.000,00 €. Letni denarni tok reje piščancev je znašal 63.999,83 €, skupni stroški za analizirano panogo so znašali 25.720,43 €. S pomočjo kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili koeficient ekonomičnosti, ki znaša Ke = 3,19. Nato smo ocenili parameter NSV pri 5 % obrestni meri, ki je znašal 31.609,08 €. S tem smo ugotovili, da je poslovanje analizirane kmetije ekonomsko upravičeno in da je gradnja novega hleva na kmetiji smiselna, saj bi se investicija ob trenutnih odkupnih cenah piščancev povrnila v 11. letu. Ocenili smo tudi ISD. Izračunan ISD znaša 6,18 %. NSV takrat znaša 16,84 €. Raziskava je bila podkrepljena še s S.W.O.T. analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije ena od najtežjih, hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: perutnina, investicija, skupni stroški, kalkulacija, novogradnja
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 263; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

2.
PRENOVA SISTEMA VARNOSTNEGA KOPIRANJA IN ARHIVIRANJA PODATKOV V POSLOVNI BANKI
Matej Fele, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja pomen varnostnega kopiranja in arhiviranja poslovnih podatkov v poslovni banki. Predstavljene so napredne tehnologije, metode in tehnike izvajanja varnostnega kopiranja ter arhiviranja poslovnih podatkov, s katerimi dosežemo visoko stopnjo njihove zaščite. V diplomski nalogi lahko spoznamo, kakšne so zahteve in potrebe poslovne banke glede zaščite poslovnih podatkov pred različnimi notranjimi in zunanjimi dejavniki, ki lahko vplivajo na izgubo poslovnih podatkov. Predstavljeno je, kako poslovna banka z nadgradnjo informacijskega sistema za varnostno kopiranje in arhiviranje poslovnih podatkov doseže visok in učinkovit način varovanja in arhiviranja podatkov ter kako lahko uporaba naprednih tehnologij zniža stroške varovanja podatkov.
Ključne besede: varnostno kopiranje poslovnih podatkov, arhiviranje poslovnih podatkov, skupni stroški lastništva, banka
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Optimizacija šaržnih vodnih mrež z različnimi namenskimi funkcijami
Terezija Vodišek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv sprememb namenske funkcije na procesno shemo šaržnega vodnega omrežja, porabo sveže vode in skupne stroške. Uporabili smo tri modele. Osnovno šaržno vodno mrežo, šaržno vodno mrežo razširjeno s semi-kontinuirnim tokom in šaržno vodno mrežo razširjeno s semi-kontinuirnim tokom in šaržno čistilno napravo. Za modeliranje in reševanje modelov smo uporabili matematično programiranje v programu GAMS. Model vodne mreže je zapisan kot mešano celoštevilski nelinearni problem (MINLP). Za namensko funkcijo smo uporabili tri ekonomske kriterije: skupne letne stroške, neto sedanjo vrednost in dobo vračanja. Pri osnovni šaržni vodni mreži smo spreminjanjali ANF. Pri podalšanju obrestovalnega obdobja smo dobili manjšo porabo sveže vode in nižje skupne stroške. Pri šaržni vodni mreži razširjeni s semi-kontinuirnim tokom spremembe s katerimi smo vplivali nanjo niso dale boljšega rezultata. Spremembe pri rezultatu so se pokazale, ko smo spremenili namensko funkcijo z minimiranja skupnih stroškov v dobo vračanja. Tudi pri šaržni vodni mreži razširjeni s semi-kontinuirnim tokom in lokalno čistilno napravo različne spremembe niso imele vpliva na sam rezultat. Spremembe, s katerimi smo vplivali na model, so bile: upoštevanje ali neupoštevanje investicije ocevja ali rezervoarja in upoštevanje cene čiščenja vode. Model pa je dal drugačne rezultate pri uporabi različnih namenskih funkcij. Na podlagi diplomskega dela sklepamo, da je ekonomski kriterij, ki je najbolj ustrezen za optimiranje, NSV, saj je v vseh modelih dal optimalne rezultate. Primerjali smo tudi posamezne modele med seboj in ugotovili, da je nadgradnja s semi-kontinuirnim tokom in šaržno čistilno napravo ekonomsko upravičena.
Ključne besede: MINLP optimizacija, šaržna vodna mreža, skupni stroški, neto sedanja vrednost, doba vračanja
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

4.
Primerjava energetske učinkovitosti med mlekovodom in molžo v vrč
Marko Slomšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali porabljeno električno energijo in porabo vode med mlekovodom in molžo v vrč. Ugotovili smo, da je povprečni čas trajanja molže ene krave pri mlekovodu 7,09 min in pri molži v vrč 7,28 min. Pri merjenju povprečne porabe podtlačne črpalke je bila pri mlekovodu 3,38 kWh/dan in 1,61 kWh/dan pri molži v vrč. Povprečna poraba električne energije za hlajenje bazena je znašala 8,29 kWh za hlajenje 301 litra mleka. Pri skupnih stroških je bilo ugotovljeno, da pri sistemu molže z mlekovodom porabimo povprečno 2746,32 kWh/leto, kar na leto nanese 374,32 EUR; pri molži v vrč pa povprečno 587,88 kWh/leto, kar na leto nanese 810,73 EUR skupaj s stroški zbiranja. Pri mlekovodu je poraba vode znašala povprečno 56 l na molžo in 50 l na molžo pri molži v vrč.
Ključne besede: mlekovod, molža v vrč, poraba električne energije, skupni stroški, poraba vode
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1219; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici