1. SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJITina Ugulin, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Ključne besede: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 2106; Prenosov: 276
 Celotno besedilo (11,74 MB) |
2. Vsebnost surovih proteinov v različnih kultivarjih tara iz GaneDejan Mirkac, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Taro (Colocasia esculenta L. Schott) spada med tropske gomoljevke/korenovke in predstavlja pomemben vir hrane za mnoge ljudi po svetu. Namen raziskave je določiti vsebnost skupnega dušika v 80 kultivarjih tara iz Gane, vrednosti preračunati v surove proteine in izbrati kultivarje z najvišjimi vsebnostmi za nadaljnjo selekcijo. Za določitev skupnega dušika v vzorcih smo uporabili Kjeldahlovo metodo. Povprečna vsebnost surovih proteinov v 80 kultivarjih tara je 9,07 %. Najnižjo vsebnost smo izmerili v kultivarju SAO 020 (6,69 %) in najvišjo v kultivarju SAO 021 (13,83 %). Rezultati kažejo, da kormi tara vsebujejo zadovoljive vsebnosti surovih proteinov. Vse kultivarje, ki vsebujejo več kot 10 % surovih proteinov, bi bilo priporočljivo razmnožiti in uporabiti v prehrani.
Ključne besede: taro / Colocasia esculenta / skupni dušik / surovi proteini
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 150
Celotno besedilo (906,14 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALGAndreja Petek, 2011, diplomsko delo Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno v DKUM: 01.04.2011; Ogledov: 2807; Prenosov: 138
Celotno besedilo (854,61 KB) |
7. Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikovRobi Gjergjek, 2010, diplomsko delo Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem.
V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 3074; Prenosov: 158
Celotno besedilo (799,22 KB) |
8. Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonijAnja Ivanuš, 2010, diplomsko delo Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin.
V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 3487; Prenosov: 248
Celotno besedilo (637,28 KB) |
