SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1978; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonij
Anja Ivanuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2061; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

3.
SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALG
Andreja Petek, 2011, diplomsko delo

Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno: 01.04.2011; Ogledov: 1861; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (854,61 KB)

4.
SKUPNI FENOLI IN ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL SESTAVIN KRME
Tomaž Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določali vsebnost skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial v sedmih sestavinah krme: v pšenici, ječmenu, koruznem šrotu, otrobih, repičnih tropinah, sojinih tropinah, koruznem glutenu ter v krmnih mešanicah Bek-1 in Bek-2. Vzorce smo liofilizirali in ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Na podlagi rezultatov smo kot najučinkovitejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton: voda, 70:30, v/v) in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. Skupne fenole smo določili spektrofotometrično s Folin-Ciocalteu metodo. Antioksidativni potencial smo ocenili z ABTS-metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS∙+_radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS-om (2,2`azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom. Skupne fenole in antioksidativni potencial smo merili v acetonskem ekstraktu in v ekstrakcijskem preostanku, v katerem smo izvedli dva različna kislinska postopka, da so se sprostili hidrolizabilni in neekstrabilni kondenzirani tanini. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili v koruznem glutenu (5461 mg GAE (ekvivalent galne kisline) /100g suhe snovi (SS)) in najnižjo v pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ponovno ocenili pri koruznem glutenu (1656 µmol Trolox ekvivalenta (TE) /g SS in najnižjega pri koruznem šrotu (254 µmol TE/g SS). K skupnim fenolom so največ prispevali hidrolizabilni taninski fenoli (37–54 %), sledili so neekstrabilni kondenzirani taninski fenoli (20–50 %) in ekstrabilni fenoli (4,8–40 %). Izjema so bile repične tropine, kjer so prevladovali ekstrabilni fenoli. Ekstrabilni antioksidanti so k celokupnemu antioksidativnemu potencialu prispevali največ do 17 %, medtem ko je bil antioksidativni potencial povezan z neekstrabilnimi kondenziranimi in hidrolizabilnimi taninskimi fenoli znatno višji.
Ključne besede: skupni fenoli / antioksidativni potencial / sestavine krme
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1732; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
VPLIV STOPNJE ZRELOSTI NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V IZBRANIH SORTAH SLIV (Prunus domestica L.)
Katja Lukač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spremljali vsebnost skupnih fenolov v času zorenja različnih sort sliv ('Čačanska lepotica', 'Hanita', 'Stanley', 'Tophit' in 'Valor'). Vzorčenje je potekalo v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik v letu 2007. Povprečen vzorec je predstavljalo 50 naključno izbranih plodov odvzetih v 2-3 dnevnih presledkih. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in do ekstrakcije hranili v zamrzovalni omari. Vzorce smo ekstrahirali z vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) in v ekstraktih določili vsebnost skupnih fenolov spektrofotometrično s Folin – Ciocalteau metodo. V času optimalne zrelosti je bila najvišja vsebnost skupnih fenolov izmerjena pri sorti 'Valor' (127 mg ekvivalentov galne kisline izražene kot mg GAE/100 g sveže mase (SM)), sledile so sorte 'Tophit' (104 mg GAE/100 g SM), 'Čačanska lepotica' (83,5 mg GAE/100 g SM) in 'Stanley' (39,0 mg GAE/100 g SM). Med dozorevanjem 'Čačanske lepotice' se vsebnost skupnih fenolov ni značilno spremenila, medtem ko smo pri sortah 'Valor' in 'Hanita' izmerili statistično pomembno zvišanje vsebnosti skupnih fenolov pri zadnjem terminu vzorčenja. 'Tophit' je pokazal najvišjo vsebnost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Izmerjena vrednost je bila značilno različna samo od vrednosti določene v prvem terminu vzorčenja. 'Stanley' je bila edina sorta, ki je imela najnižjo izmerjeno vrednost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Razlike v vsebnosti skupnih fenolov lahko glede na to, da so bile vse sorte pridelane na podoben način in vzorčene na isti lokaciji, pripišemo genetski variabilnosti.
Ključne besede: slive ( Prunus domestica L.) / skupni fenoli / zorenje
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1410; Prenosov: 110 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (492,31 KB)

6.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1694; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

7.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1571; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
SEPARACIJA BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN IZ LUCERNE (Medicago sativa)
Emilijan Strgar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določili optimalno topilo, s katerim dobimo največji izkoristek ekstrakcije antioksidativnih komponent iz biološkega materiala. Za pridobivanje ekstraktov iz lucerne smo uporabili konvencionalno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu in ekstrakcijo s superkritičnim fluidom (CO2) na pilotni napravi (UHDE). Kot topilo pri konvencionalnih ekstrakcijah smo uporabili 100 % heksan, mešanice aceton:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V) ter mešanice etanol:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V). S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih določali antioksidativno aktivnost, vsebnost skupnih fenolov in vsebnost proantocianidinov. Antioksidativno aktivnost smo podali kot % inhibicije, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Kot najučinkovitejšo topilo s katerim pridobljen ekstrakt daje najvišjo antioksidativno aktivnost se je izkazal 100 % etanol. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov in proantocianidinov smo podali na gram ekstrakta kot tudi na gram materiala. Lucerna vsebuje zraven antioksidativnih komponent tudi vitamin D. Ker je vitamin D maščobo-topna komponenta, smo kot topilo za ekstrakcijo uporabili heksan in superkritični fluid (CO2). Vitamin D se nahaja v naravi v zelo nizkih koncentracijah, zato smo morali uporabiti primerne analizne metode s katerimi lahko detektiramo komponente tudi v ng. Analizo vitamina D smo zato opravili z LC-MS (MS) analizno tehniko. Rezultati analiz so pokazali prisotnost vitamina D2, katerega vsebnost je najvišja v ekstraktu pridobljenem s 100 % acetonom in znaša 39,22 ng/ g materiala. Za detektiranje vitamina D je bila potrebna saponifikacija, saj analize ekstraktov brez opravljene saponifikacije dajejo slabe razultate zaradi oteženega detektiranja v tako nizkih koncentracijah.
Ključne besede: lucerna, ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, proantocianidini, vitamin D
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 941; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici