| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LASTNE DELNICE IN ZLORABA TRGA
Aleksander Mavko, 2010, diplomsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge se nanaša na povezavo med določbami ZGD-1 v zvezi z pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic in določbami ZTFI glede zlorab trga (prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij in prepoved tržne manipulacije). Na podlagi določila 8. alineje 1. odstavka 247. člena ZGD-1 je namreč za transakcije z lastnimi delnicami izrecno predvidena uporaba določb ZTFI glede notranjih informacij in tržnih manipulacij, pri čemer je navedeno izrecno določeno le za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine (8. alineja 1. odstavka 247. člena ZGD-1), vendar je nesporno, da se navedeno uporablja tudi za ostale transakcije z lastnimi delnicami. Pravni okvir predlagane teme je tako podan v določbah ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic (247. člen ZGD-1) in v 10. poglavju ZTFI ter na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov. Problematika navedene teme se kaže predvsem v dejstvu, da je za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z transakcijami z lastnimi delnicami večinoma pristojno poslovodstvo družbe (razen v primeru pridobivanja lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine, kjer je poslovodstvo vezano na dano pooblastilo), katero pa istočasno razpolaga tudi z vsemi informacijami glede poslovanja družbe (notranje informacije) in katero ima tudi možnost na različne načine izkrivljati ponudbo oziroma povpraševanje po delnicah družbe (tržna manipulacija). Zaradi navedenega je izredno pomembno, kako družba posluje z lastnimi delnicami, saj mora poleg splošnih načel delniškega prava in zakonskih pogojev upoštevati tudi vse relevantne določbe ZTFI in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.
Ključne besede: lastne delnice, zloraba trga, notranje informacije, tržna manipulacija, načelo enakopravnega obravnavanja delničarjev, prednostna pravica delničarjev, skrbnost poslovodstva, organiziran trg
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3508; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (832,72 KB)

2.
SODELOVALNA DOLŽNOST UPNIKA - PRIMERJAVA SLOVENSKE, MEDNARODNE IN BRITANSKE UREDITVE
Petra Weingerl, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodelovalna dolžnost upnika (ang. duty to mitigate) je načelo, s katerim se limitira višina odškodnine, ki jo mora dolžnik povrniti upniku za povzročeno škodo. V skladu s tem načelom mora oškodovana stranka storiti razumne ukrepe, da bi se škoda zmanjšala, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine v višini izgube, ki bi se ji z razumnimi ukrepi lahko izognila. V praksi se pogosto zgodi, da oškodovana stranka ne stori ničesar, da bi preprečila povečanje že nastale škode, čeprav je v njeni moči, da bi lahko to storila z razumnimi ukrepi. Njena aktivnost je omejena na terjanje odškodnine, čim se da ugotoviti obseg nastale škode, ki je morda tudi zaradi njene pasivnosti večja kot bi bila, če bi ravnala v skladu s svojo sodelovalno dolžnostjo. Iz načela dobre vere izhaja, da za škodo, ki bi se ji oškodovana stranka lahko izognila, ni kompenzacije. Vendar pa sodelovalna dolžnost ne pomeni dolžnosti v pravem pomenu besede, ki bi narekovala sankcijo v primeru kršitve. Upnik lahko mirno ignorira svojo dolžnost, a v tem primeru ni upravičen do poplačila celotne škode, ki mu je nastala, če bi se lahko delu le-te izognil. Gre za pomemben element korekcije načela popolne odškodnine, kadar je v upnikovi sferi možnost zmanjšanja škode, pa ostane pasiven. Pri tem ni pomembno, če je bil upnik v izvrševanju sodelovalne dolžnosti uspešen, pomembno je, da je ravnal skrbno in uporabil vse razumne ukrepe. Kateri so ti ukrepi in kako daleč sega ta dolžnost je stvar presoje od primera do primera (ang. case-by-case analysis), pri čemer je v veliko pomoč sodna praksa. Ureditev sodelovalne dolžnosti upnika je v slovenski, mednarodni in britanski ureditvi zelo podobna. V poštev pride le pri eni vrsti civilnih sankcij, pri odškodnini. Razlike so predvsem v bolj ali manj natančnih dikcijah, na primer glede obsega zmanjšanja odškodnine. Razlike so tudi glede povrnitve stroškov, nastalih s storitvijo razumnih ukrepov in glede možnosti sporazumne izključitve te dolžnosti. Teorija in praksa zavzemata različna stališča glede vprašanja, ali je potrebno storiti razumne ukrepe za zmanjšanje škode, če še ni prišlo do kršitve pogodbe, možne rešitve pa se razlikujejo tudi glede na ureditev.
Ključne besede: sodelovalna dolžnost upnika, kršitev pogodbe, obseg odškodnine, zmanjšanje odškodnine, razumni ukrepi, skrbnost, povrnitev stroškov
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 2579; Prenosov: 573
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
ODŠKODNINSKA OBVEZNOST ČLANA NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE
Zlatko Ratej, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor se v prispevku ukvarja s pojmom odškodninske obveznosti članov nadzornega sveta delniške družbe v dvotirnem sistemu upravljanja. Dejanja članov nadzornega sveta, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Vsak član mora, ko ravna kot član organa družbe, delovati v skladu s standardom vestnega in poštenega strokovnjaka. S prevzemom funkcije je splošna obveznost članov nadzornega sveta dolžnost skrbnosti, dolžnost zvestobe družbi in varovanje poslovnih skrivnosti. V nasprotnem primeru nastane odškodninska obveznost do družbe, upnikov ali delničarjev. Avtor ugotavlja, da je odškodninska obveznost članov nadzornega sveta individualna in da ne nastane odškodninska obveznost organa. V vsakem konkretnem primeru moramo ugotoviti, ali je določen član nadzornega sveta ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega strokovnjaka. Merilo za presojo krivde je tipizirano in določeno kot objektivne dolžnosti, ki niso odvisne od znanja in izkušenj določenega člana.
Ključne besede: odškodninska obveznost, nadzorni svet, delniška družba, skrbnost in odgovornost, predpostavke odškodninske obveznosti
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1856; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (887,56 KB)

4.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZDRAVNIKA ZA NAPAKO S PRIKAZOM SODNE PRAKSE
Aleš Sevšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Iz vidika preučevanja odškodninske odgovornosti zdravnika za napako med zdravljenjem je pomembno razlikovanje med strokovno napako in komplikacijo. Danes štejemo za zdravniško napako kot tisto, do katere je prišlo zaradi kršitve osnovnih konceptov medicinske znanosti ali kršitve dolžne profesionalne skrbnosti in pazljivosti. Komplikacija ali zaplet pa je dogodek, ki se pojavi med ali po zdravljenju, ki ni nesreča, niti ni strokovna napaka, in ima za posledico iatrogeno poškodbo/bolezen. Do nje pride kljub temu, da je bilo zdravljenje izvedeno z vso potrebno profesionalno skrbnostjo. Komplikacije so torej znan in neizogiben spremljevalec zdravniške dejavnosti. Pri proučevanju zdravniške napake se teorija največkrat osredotoči na proučevanje vprašanja dolžne skrbnosti, to je ravnanja »contra legem artis«, ne glede na to ali je odgovornost pogodbena ali deliktna. Ravnaje »contra legem artis« se v kontekstu elementov odškodninske odgovornosti pojavlja predvsem v okviru predpostavke nedopustnega-škodljivega dejstva pa tudi v okviru krivde. Nedopustno škodljivo dejstvo predstavlja nedopusten poseg bodisi zaradi neprivolitve pacienta v poseg, bodisi zaradi kršitve pravil stroke. Krivda se odraža v neskrbnem ravnanju, torej ravnanju »contra legem artis«. Za zdravstvene delavce velja strožje merilo skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka. Kot pripadniki poklicne skupine morajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti ravnati po pravilih stroke in po običajih. Merilo za to je ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste, ravnanje, ki se torej zahteva in pričakuje od običajno izurjenega zdravnika določene specializacije. Pri tem si pravo pomaga s t.i. abstraktnim tipom zdravnika določene specializacije, z ravnanjem katerega primerjamo ravnanje zdravnika v konkretnem primeru. Ena temeljnih pravic pacienta je pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju. Pravno načelo svobodne privolitve izhaja iz splošne pravice slehernika do samoodločanja. V skladu z načelom »volenti non fit iniuria« pristanek pacienta izključuje protipravnost medicinske intervencije pod pogojem, da je bila privolitev pravno veljavna in da so bili izvedeni posegi oziroma zdravljenje, glede katerih je bil pacient predhodno obveščen in dal nanje privolitev, izvedeni »legem artis«. Koncept zavestne privolitve je razčlenjen na posamezne elemente: razodetje, razumevanje, prostovoljnost, prištevnost in privolitev. Načeloma pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove privolitve ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe. Pacientu, ki neodložljivo potrebuje medicinsko pomoč za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, pa ni sposoben za samostojno odločanje, oziroma ni sposoben izraziti svoje volje, je zdravnik upravičen in hkrati dolžan rešiti življenje oziroma odvrniti še hujšo škodo na zdravju.
Ključne besede: strokovna napaka, komplikacija, zaplet, profesionalna skrbnost, iatrogena poškodba, dolžna skrbnost, lege artis, contra legem artis, nedopustno škodljivo dejstvo, krivda, vzročna zveza, pravno priznana škoda, pravila stroke in običajev, zavestna privolitev, »volenti non fit inuria«
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 6053; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (533,36 KB)

5.
UPORABA STANDARDA SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA V SODNI PRAKSI
Anton Pori, 2013, diplomsko delo

Opis: Standard skrbnosti se uporablja za presojo ravnanj določenega udeleženca obligacijskega razmerja. Vedno se uporabi tedaj, kadar ravnanje udeležencev v obligacijskem razmerju ni posebej določeno z med njimi veljavno pogodbo ali pa ni posebej določeno s pravnimi pravili. Obligacijski zakonik pa razlikuje med dvema različnima standardoma skrbnosti kot sta urejena v 6. členu tega zakona. To sta standard skrbnosti dobrega gospodarja oziroma gospodarstvenika ter standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kateri standard se bo uporabil je odvisno od tega, ali se presoja ravnanje udeleženca, ki izpolnjuje obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ali pa ta obveznost ni v zvezi z njegovo poklicno dejavnostjo. Kot pravi sam zakon v drugem odstavku 6. člena je standard skrbnosti dobrega strokovnjaka strožji, saj se ravnanje udeleženca pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti presoja po pravilih stroke in običajih. V tem diplomskem delu sem podrobneje razdelal standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ugotavljal sem kateri udeleženci morajo ravnati v skladu s tem standardom, pomen pravil stroke ter običajev pri presojanju ravnanja udeleženca iz njegove poklicne dejavnosti in na podlagi že uveljavljene teorije in sodne prakse podrobneje preučil pomen standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ter njegovo uporabo.
Ključne besede: skrbnost, skrbnost dobrega strokovnjaka, pravila stroke, običaji, profesionalna oseba, subjektivna odškodninska odgovornost, objektivna odškodninska odgovornost, poslovna odškodninska odgovornost
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 5870; Prenosov: 1038
.pdf Celotno besedilo (258,82 KB)

6.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1435; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

7.
SKRBNOST ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANK IN HRANILNIC
Almina Skejić, 2016, diplomsko delo

Opis: Kako skrbni so pri izvajanju svojih pristojnosti in dolžnosti člani nadzornega sveta in člani uprave v bankah in hranilnicah, je moč razbrati iz letnih poročil posameznih bank, v katerem nadzorni svet poda poročilo o načinu delovanja njegovih članov in članov uprave v preteklih letih. V poročilih, ki jih pripravi nadzorni sveti, je govora o tem, kakšne naloge opravljajo člani nadzornega sveta in uprave skozi leto, da bi s tem pripomogli k čim bolj uspešnemu poslovanju banke. Nadzorni svet je dolžan nadzirati vodenje uprave in zagotoviti, da oba organa svoje delo opravljata v skladu z veljavno zakonodajo in statutom banke. Za potrditev, ali so člani uprave in nadzornega sveta dovolj skrbno opravljali svoje dolžnosti in pristojnosti, niso dovolj zgolj poročila nadzornega sveta, ampak je potrebno proučiti tudi izjave, ki jih pripravijo člani nadzornega sveta in uprave in ki se nanašajo na upravljanje v zvezi z banko. V izjavah o upravljanju je govora o dveh kodeksih, in sicer Kodeksu upravljanja javnih delniških družb in Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Banke poslujejo v skladu s tema kodeksoma, vendar se pojavijo tudi odstopanja v zvezi s posameznimi določili kodeksov, ki pa jih morajo banke navesti in pojasniti. Tako kot pravila veljajo za člane nadzornih svetov in uprav v slovenskih bankah, tako veljajo tudi za člane nadzornega sveta in uprave v Hrvaški banki in, sicer Hrvatski poštanski banki d. d. Kodeks o izvajanju svojih zadolžitev je potrebno upoštevati tudi v Hrvatski poštanski banki (Kodeks korporativnog upravljanja). Nadzorni svet v hrvaški banki prav tako sestavi poročilo, v katerem poroča o delovanju uprave in nadzornega sveta banke. V poročilu je moč zaznati, ali so člani pri svojem delovanju ravnali dovolj skrbno ali ne. V ameriški banki Bank of America, ki je tudi bila del raziskave, pa ni urejenega sistema, kjer bi delovala organa, ki delujeta pri nas, torej nadzorni svet in uprava, ampak banko vodi in nadzira upravni odbor z izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Izvršni direktor s pomočjo ostalih zaposlenih v banki sestavi letno poročilo, kjer prikažejo poslovanje banke skozi leto in svoje delo, ki so ga opravili v zvezi z bančnimi posli, ter svojo skrbnost v zvezi s posameznimi zadolžitvami. Tudi v Bank of America upoštevajo veljavno zakonodajo, ki se nanaša na bančništvo, sama banka pa ima svoj kodeks in sicer Code of Conduct, ki obravnava, kako mora organ banke delovati. Iz vseh letnih poročil lahko razberemo, da člani nadzornega sveta in člani uprave ter izvršni direktorji svoje zadolžitve ter pristojnosti opravljajo kot skrbni gospodarstveniki. V nekaj primerih prihaja do izjem, ko se nekatere zadolžitve niso opravile povsem v skladu s kodeksi ali zakoni in načeli skrbnega ravnanja, vendar pa so te izjeme opravičljive, saj so ostale naloge bile opravljene dovolj skrbno.
Ključne besede: skrbnost, nadzorni svet, uprava, letna poročila, Kodeks upravljanja javnih delniških družb
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (694,10 KB)

8.
ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI DOMAČA ŽIVAL S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Eva Kaštrun, 2016, diplomsko delo

Opis: Žival je v pravu stvar, zato ima na njej lahko fizična ali pravna oseba lastninsko pravico. To pa ne pomeni, da se žival lahko kar enači s predmetom, saj so živali vendarle posebej zaščiten objekt prava. Predvsem je pomembno razlikovati nenevarne živali od nevarnih, saj je za škodo, ki jo povzročijo nevarne živali predpisana strožja odgovornost od tiste, ki jo povzročijo nenevarne. Za presojo, ali je žival nevarna, so pomembne njene lastnosti. Za to presojo pa ni pomembno ali je žival divja, domača ali udomačena. Za škodo, ki jo povzroči domača žival drugemu, je odgovoren njen imetnik, oziroma tisti, kateremu je lastnik žival zaupal. Za imetnika kot osebo, ki je zavezana za povračilo škode, katero povzroči domača žival, gre šteti bodisi lastnika, drugega stvarno-pravnega upravičenca ali obligacijsko-pravnega upravičenca. Riziko naj torej poleg lastnika domače živali nosi tisti, ki žival dejansko ima. V nekaterih primerih pa se kot imetnika živali lahko obravnava tudi več oseb hkrati. Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival spada med posebne vrste oziroma oblike neposlovnih odškodninskih obveznosti. Katera pravila o odgovornosti imetnika živali se bodo v konkretnem primeru uporabila, je odvisno od lastnosti živali. Kolikor gre za nevarno domačo žival, je odgovornost imetnika objektivna. Tu prihajajo v poštev vse tiste določbe, ki se nanašajo na odgovornost za škodo od nevarne stvari. Kadar je domača žival tako nevarna, da ustreza pravnemu standardu nevarne živali, se imetnik svoje odgovornosti ne more rešiti s še tolikšno skrbnostjo. V vsakdanjem življenju se vprašanje odškodninske odgovornosti imetnika živali pogosteje pojavlja pri ugrizih psov, kjer velja enaka logika. Če je pes po naravi popadljiv ali je v takem stanju, da je jasno, da je bolj nevaren, potem se ga lahko obravnava kot nevarno žival in je torej odgovornost imetnika večja.
Ključne besede: domača žival, nenevarna žival, nevarna žival, imetnik, odškodninska odgovornost, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbnost, varstvo, nadzor
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (780,03 KB)

9.
Civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem
Simeon Gönc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem. Temeljno vodilo pri sklepanju pravnih poslov v zasebnem pravu je svobodna volja pogodbenih strank. Avtonomija volje pa v nekaterih pogodbenih razmerjih trči ob zakonske omejitve volje, ki se jim stranke ne morejo ogniti. Pravni posli z orožjem so podvrženi takšnim omejitvam, ki jih prinašajo predpisi iz tako imenovane orožne zakonodaje. Zakon o orožju nam daje vpogled v razvrstitev in kategorizacijo orožja, vrste in pomen orožnih listin, pristojnosti državnih organov ter v pravice in obveznosti posameznikov, ki rokujejo z orožjem. Spoznali smo kakšne so splošne in posebne predpostavke pri sklepanju pravnih poslov ter njihov vpliv na avtonomijo volje.
Ključne besede: avtonomija volje, zakon o orožju, posebna skrbnost, prosti preudarek, diplomska dela
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 1339; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (281,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici