| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODKRIVANJE DAVČNIH UTAJ PREKO SISTEMA ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA
Beti Privšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva. Zato si vsaka država želi vzpostaviti učinkovit davčni sistem, torej logično zaokrožen sistem veljavnih davkov, ki bi ji zagotavljal zanesljiv in stalen vir finančnih sredstev. Obenem so seveda davki prisilna dajatev, zato pri ljudeh že od nekdaj vzbujajo odpor, še posebej v državah z nizko stopnjo davčne morale in etike. Prav zaradi tega nesoglasja med državo in davkoplačevalci prihaja do izogibanj plačila davkov, ki so lahko zakonita ali nezakonita. Davčna utaja, kot način nezakonitega izogibanja plačila davka, je problem večine držav EU, med drugim tudi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Sistem davka na dodano vrednost je sistem, ki je zelo ranljiv in primeren za raznovrstne oblike utajevanja davka, predvsem sistemske, organizirane utaje, torej utaje, kjer se izkorišča sam sistem obdavčitve z DDV. V okviru obstoječih finančnih sistemov članic EU se gibljejo ogromne vsote denarja, ki izvirajo prav iz naslova ustvarjenih dobičkov iz davčnih goljufij. Med njimi imajo utaje davka na dodano vrednost posebno mesto, saj omogočajo ne samo neplačevanje zakonsko določenega davka, ampak celo pridobivanje nezakonitih sredstev neposredno od države. Vse transakcije v verigi tovrstnih goljufij se izvršujejo v okviru obstoječih finančnih sistemov. Za delovanje sistemskih utaj DDV je torej potrebno zlorabiti finančni sistem, največkrat banke, kajti vpletene družbe in z njimi povezane fizične osebe potrebujejo finančni sistem za dva poglavitna namena; prvič za dvige nezakonito pridobljenih dobičkov in drugič za pranje ustvarjenih dobičkov iz naslova davčnih goljufij. V boju proti davčnim utajam se države trudijo uvesti raznovrstne ukrepe in strategije, s čimer bi vzpostavile čim učinkovitejši sistem za hitro in učinkovito odkrivanje davčnih utaj. V okviru magistrske naloge bo predstavljeno odkrivanje davčnih utaj preko sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je v nalogi predstavljeno, kako deluje takšen sistem v RS in katere so prednosti delovanja takšnega sistema, obenem bodo predstavljeni glavni dejavniki za delovanje učinkovitega sistema odkrivanja davčnih utaj preko tovrstnih sistemov. Kot eden od pomembnih elementov v celotnem sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in z njim povezanimi kaznivimi dejanji pa bo v nalogi prikazana tudi vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in pristojnimi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Pri tem bo v nalogi poudarek na prikazu sodelovanja med Uradom in Finančno upravo RS. Kaznivo dejanje pranja denarja in davčna zatajitev sta pogosto tesno povezani kaznivi dejanji, zato je za uspešno in hitro odkrivanje ter prepoznavanje obeh kaznivih dejanj bistveno tesno sodelovanje obeh organov. V nalogi bo podan tudi primerjalno pravni prikaz navedene problematiko v sosednji Italiji. Primerjava z Italijo ni naključna, ampak temelji na dejstvu, da Urad v svojih analizah vsako leto zaznava sumljive transakcije, povezane z italijanskimi pravnimi in/ali fizičnimi osebami, ki jih je v svojih tipologijah poimenoval kar »italijanska tipologija« in so največkrat povezane ravno s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. O pomembni vlogi pri odkrivanju davčnih goljufij s strani pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja je zapisano tudi v Akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu EU dne 6. 12. 2012. V njem je Komisija med drugim zapisala, da je treba na obravnavanem področju izboljšati davčno upravljanje in v zvezi s tem okrepiti sodelovanje tudi pri drugih organih kazenskega pregona, zlasti organih, odgovornih za preprečevanje pranja denarja, sodstvo in socialno varnost.
Ključne besede: davčna utaja, kaznivo dejanje pranja denarja, predhodno kaznivo dejanje, sistemske utaje davka na dodano vrednost, sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, skrbni pregled stranke, analiza tveganja, sistem sporočanja sumljivih transakcij
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1699; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici