| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki uspešnosti prevzemov
Marko Petovar, 2009, diplomsko delo

Opis: Prevzemi med podjetji so v poslovnem svetu vsakodneven pojav. Razlogi za to se v večini primerov skrivajo v želji doseganja višjih stopenj rasti ter povečevanja dobičkonosnosti. Vendar pa prevzem drugega podjetja zdaleč ne zagotavlja, da bodo cilji doseženi. Več kot polovica prevzemov namreč ne doseže zastavljenih ciljev vodstva ter lastnikov. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so obravnavani v tej nalogi. Le-ti so razvrščeni glede na faze prevzema, v katerih se pojavljajo – predprevzemna faza, faza prevzema, ter poprevzemna integracija. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše dejavnike uspešnega prevzema oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev motivov za prevzem, iskanje proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda podjetja, njegovo vrednotenje ter načrtovanje sinergij. V fazi prevzema izstopajo dejavniki pogajanj z obstoječimi lastniki, določitev kupnine in financiranje prevzema. V fazi, ki je s stališča uspešnosti prevzema najbolj kritična, to je fazi poprevzemne integracije, pa so izpostavljeni dejavniki integracije poslovnih funkcij, določanja kulture podjetja, integracije blagovnih znamk ter izdelkov in storitev in izkoriščanja priložnosti za rast. Teorija o posameznem dejavniku je na koncu dopolnjena še s prirejenimi podatki, iz primera prevzema podjetja »X«. V zadnjem poglavju je opravljena tudi analiza dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost prevzema.
Ključne besede: prevzem, motivi za prevzem, sinergije, skrbni pregled podjetja, integracija poslovnih funkcij, zlivanje kulture podjetja, zgodnji uspehi prevzema
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 1993; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
UPRAVIČENOST NAKUPA PODJETJA S POMOČJO FINANČNE ANALIZE
Karmen Korošec, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi sem želela prikazati, kako poteka nakup podjetja ter kako pomembni so pri tem temeljit skrbni pregled, finančna analiza in ocena vrednosti podjetja. Poglavitni namen naloge je slonel na ugotovitvi, ali je bil nakup podjetja Pršutarna Lokev na Krasu d.o.o. upravičen. Glede na to, da kupec ciljnega podjetja v danem trenutku nakupa ni razpolagal z poglobljeno finančno analizo ter ni imel ocene vrednosti podjetja s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, sem v nalogi sama izvedla finančno analizo podjetja Pršutarna Lokev na Krasu d.o.o. ter podala oceno vrednosti podjetja s pomočjo dveh metod ( metode diskontiranih denarnih tokov in metode likvidacijske vrednosti). Ugotavljam, da je dober skrbni pregled poslovanja osnova za izvedbo finančne analize ter določanja vrednosti podjetja, saj s pomočjo podatkov, ki jih finančno analiziramo tudi lažje in bolj natančno napovemo prihodnost. Finančna analiza podjetja je pokazala, da je finančna slika v podjetju dokaj dobra. Podjetje ima relativno dobre možnosti za rast, ki pa seveda morajo biti podprte z ustrezno strategijo. Rezultat ocene vrednosti podjetja je pokazal, da je bil nakup podjetja Pršutarna Lokev na Krasu d.o.o. upravičen, saj je bila kupnina nižja od vrednosti podjetja, pridobljene s pomočjo obeh metod vrednotenja. Seveda pa nobena ocena vrednosti podjetja ne daje čisto natančne slike, saj ima vsaka metoda številne slabosti, predvsem odvisnost od številnih parametrov, ki jih je potrebno napovedati. Vsaka napoved pa vemo, da je lahko tudi napačno ocenjena. Tako kot pri vsakem poslu ima tudi pri nakupu podjetja ključno vlogo faza pogajanja, ki je bila v tem konkretnem primeru izvrstno izpeljana. S pomočjo magistrske naloge sem poglobila svoje znanje na področju finančne analize, prav tako pa sem spoznala tudi osnove vrednotenja podjetij.
Ključne besede: nakup podjetja, poslovni načrt, skrbni pregled, finančna analiza, analiza bilance stanja, analiza izkaza poslovnega izida, analiza računovodskih izkazov s kazalniki, vrednotenje podjetja, modeli vrednotenja podjetja, model diskontiranih denarnih tokov, model likvidacijske vrednosti, pogajanje, financiranje...
Objavljeno: 22.02.2012; Ogledov: 2449; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (943,29 KB)

3.
POMEN SKRBNEGA PREGLEDA ZA USPEŠEN PREVZEM ALI ZDRUŽITEV IN ZA ODLOČITEV O NAKUPU PODJETJA
Lea Drobne, 2014, magistrsko delo

Opis: Skrbni pregled v okviru prevzema predstavlja podporni proces skozi vse faze prevzema. Pomembno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev po prevzemu, saj predstavlja organizirano podporo pri obvladovanju tveganj, ki se po prevzemu lahko pojavijo zaradi vzpostavljanja na novo organiziranega procesa poslovanja. V sklopu skrbnega pregleda prehajajo tri prevzemne faze. V prvi fazi je skrbni pregled prisoten v okviru analize izbora prevzemne tarče, v drugi fazi poteka proučevanje poslovnih dogodkov in dokumentacije izbranega subjekta, tretja faza integracije pa je faza vzpostavljanja poslovanja, kjer se skrbni pregled pojavlja tudi v okviru vprašanja medkulturnih razlik in zagotavlja podporo pri doseganju zastavljenih ciljev. V preteklosti je bilo v razvitih državah zaznanih veliko neuspešnih prevzemov, in sicer v smislu, da investitorji po prevzemu bodisi niso dosegli pričakovanega donosa bodisi niso uspeli doseči drugih zastavljenih ciljev ali pa dobička preprosto niso dosegli zaradi konflikta interesov vodstva oz. drugih zaposlenih. Vzroke je mogoče iskati tudi v tem, da je bilo mnogo prevzemov izvedenih z bežnim ali omejenim skrbnim pregledom ob slabi komunikaciji med ravnmi ali v precenjenih kupninah. Raziskava odkriva, da je za prevzem potrebno učinkovito obvladovanje vseh dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za prevzemnika. Ugotavljamo tudi, da so odločitve pri prevzemih večinoma sprejete zaradi finančnih podatkov podjetja, sprejemljivih za investitorja, in zaradi sprejemljivega zahtevanega donosa, za katerega se predvideva, da ga bo podjetje lahko doseglo po prevzemu. Primeri v praksi pa kažejo, da je problem neuspešnih prevzemov predvsem slaba komunikacija, slab medkulturni dialog, konflikt interesov, preplačano podjetje, precenjeni cilji in slab skrbni pregled, iz česar lahko sklepamo, da je potreben bolj diverzificiran pristop k preučevanju podjetja tarče, ki ni omejen zgolj na glavne pravne in finančne iztočnice podjetja.
Ključne besede: Skrbni pregled, vrednost podjetja, prevzemi in združitve, temeljni računovodski izkazi, odločitev o prevzemu.
Objavljeno: 23.05.2014; Ogledov: 1279; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici