| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UVEDBA SKRBNIŠTVA ZA DIJAKE NA TŠC KRANJ
Gašper Strniša, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uvedba projekta skrbništva na TŠC Kranj. Gre za projekt, pri katerem učitelji sodelujejo kot skrbniki, ki si jih dijaki izberejo za pomoč pri vključevanju v šolsko okolje, pri izboljšanju socialnega počutja in posledično tudi k višjemu učnemu uspehu. Skrbniki bodo svojim varovancem na voljo na posebnih srečanjih, kjer jim bodo nudili svojo nestrokovno pomoč. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del, kjer v teoretičnem delu obravnavamo osnovne pojme v zvezi s skrbništvom ter njegovo uvedbo in izvedbo. Predstavljeni so tudi redni letni razgovori v organizacijah, ki so s stališča uvedbe zelo podobni našemu projektu. V empiričnem delu preko izvedene raziskave ugotavljamo stanje, potrebe in zadovoljstvo treh primerjanih skupin, ki jih sestavljajo učitelji, dijaki in njihovi starši. Anketo je izpolnilo 194 anketirancev. Analiza izvedene raziskave razkriva rezultate med primerjanimi skupinami o širših področjih projekta kot so: · poznavanje skrbništva · izbira skrbnika · podpora skrbništva · uvedba skrbništva · posledice skrbništva Rezultati so pokazali, da dijaki, ki obiskujejo nižje letnike, ne vidijo večje smiselnosti projekta kot dijaki višjih letnikov. Projekt je bil ustrezno predstavljen vsem anketiranim skupinam, a si starši bolj kot dijaki in učitelji želijo dodatnih informacij, povezanih s skrbništvom. Mlajšim učiteljem se uvedba ne zdi bolj smiselna kot njihovim starejšim kolegom. Ugotovili smo tudi, da so dijaki in učitelji v povprečju bolj naklonjeni računalniški izbiri skrbnika kot starši. Starši in dijaki so v nasprotju z učitelji mnenja, da bo skrbništvo prineslo velike spremembe in da bodo te spremembe pozitivne. Vzgojni problematiki anketiranci pripisujejo srednjo stopnjo kritičnosti, kar lahko razumemo kot dober znak in pravočasno uvedbo omenjenega projekta. O ugotovitvah izvedene raziskave se bo seznanilo vodstvo TŠC Kranj in člane skupine za uvedbo skrbništva, ki bodo na osnovi rezultatov lahko izdelali akcijski načrt za uvedbo izboljšav in s tem dvignili kakovost projekta.
Ključne besede: skrbništvo, skrbnik, varovanec, šola, vzgoja
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1855; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Ključne besede: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
MOŽNOSTI SODELOVANJA OTROKA PRI ZADEVAH, KI SE NANJ NANAŠAJO
Tadeja Hari, 2012, diplomsko delo

Opis: Otrok je vpleten praktično v vsa področja pravnega urejanja od pravdnih, nepravdnih in upravnih zadev in namen naloge je ugotoviti, kakšne so njegove možnosti sodelovanja v teh zadevah.
Ključne besede: otroško pravo, osebno ime, državljanstvo, verska vzgoja, šolanje, zdravljenje, varstvo in vzgoja, stiki med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1615; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (598,04 KB)

4.
OPRAVILNA SPOSOBNOST IN SKRBNIŠTVO DEMENTNEGA PACIENTA
Vesna Ratej, 2012, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK Prebivalstvo v Sloveniji se stara. Starostniki so ena od skupin prebivalstva, ki potrebujejo poglobljeno obravnavo, saj so zaradi svojih bioloških lastnosti in spremenjenih pogojev življenja zdravstveno in socialno ogroženi. S staranjem pa je povečana tudi obolevnost in povečano število kronično napredujočih bolezni, med katere uvrščamo tudi demenco. Za posledicami te bolezni trpi kar četrtina Slovencev, starih nad 65let. Starostniki so skupina ljudi, ki so ogroženi oziroma na nek način ranljivi in potrebujejo pravno zaščito in povečano skrb preko različnih institucij in oblik pravne zaščite. Ena izmed njih je skrbništvo, ki je predstavljeno v tem magistrskem delu. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 97 stanovalcev Trubarjevega doma Loka, 133 stanovalcev Doma starejših Laško in 270 stanovalcev CSD Laško, ki jim je bil določen skrbnik za poseben primer ali pa odvzeta poslovna oziroma opravilna sposobnost. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da je tudi v občini Laško upoštevana ena izmed temeljnih pravic človeka in je manj kot 5 odstotkom dementnih pacientov odvzeta opravilna sposobnost. Prav tako so rezultati pokazali, da živi občini Laško 2.370, ki so starejši od 65 let, od tega jih ima 270 demenco. Po spolu glede na diagnozo demenca, prevladujejo ženske. Sklep. Vsak človek je osebnost zase in vsem so z rojstvom dane oziroma prirojene določene pravice, na družbi in državi pa je, da te pravice spoštuje in uresničuje. Pomembno je tudi, da te temeljne pravice lahko upoštevamo in uresničujemo ter spoštujemo človeka z vsem dostojanstvom do konca njegovega življenja le pod pogojem, da smo z njimi seznanjeni.
Ključne besede: Dementni pacient, opravilna sposobnost, skrbništvo.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 5466; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
RAZVOJ DRUŽINSKEGA PRAVA - OD ODZ DO DRUŽINSKEGA ZAKONIKA
Maja Brajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.
Ključne besede: Družina, otrok, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, enakopravnost, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1366; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (766,79 KB)

6.
SKRBNIŠTVO MLADOLETNIH OSEB NA OBMOČJU CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŠMARJE PRI JELŠAH
Mateja Zorin, 2014, diplomsko delo

Opis: Skrbništvo spada pod vejo družinskega prava, poleg tega pa družinsko pravo ureja zakonsko zvezo, zunajzakonska skupnost, razmerja med starši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. Temeljni zakon, ki v slovenskem prostoru ureja področje skrbništva, je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR ). Pri skrbništvu gre za zakonsko urejeno obliko družbenega varstva mladoletnikov, za katere starši iz različnih razlogov ne skrbijo, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Posebno varstvo pa je mogoče tudi za osebe, ki nimajo možnosti, da bi same skrbele za svoje pravice in koristi. Glede na subjekte varstva naša zakonodaja pozna tri oblike skrbništva: skrbništvo za mladoletne osebe, skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in skrbništvo za posebne primere. V diplomski nalogi se bom osredotočila na institut skrbništva mladoletnih oseb. Najprej bom predstavila zgodovino skrbništva v slovenskem prostoru, saj institut skrbništva zasledimo že v rimskem pravu. V tretjem delu se bom osredotočila na pravne vire (glavne in dopolnilne), ki urejajo skrbništvo v Republiki Sloveniji (RS). V četrtem delu bom opredelila temeljne pojme v zvezi s skrbništvom, kot so poslovna sposobnost, roditeljska pravica, skrbnik ter varovanec. V petem delu sledi obravnava instituta skrbništva mladoletnih oseb, predvsem pojem in namen skrbništva, postopek postavitve mladoletnika pod skrbništvo ter pravice in obveznosti skrbnika in mladoletnega varovanca. V zadnjem šestem poglavju pa bom predstavila center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Šmarje pri Jelšah. Obravnavala bom primere skrbništva mladoletnih oseb v obdobju 2007-2012 na območju CSD Šmarje pri Jelšah. Cilj diplomske naloge je predstavitev instituta skrbništva mladoletnih oseb, seznaniti se s pravno ureditvijo v RS in postopkom postavitve mladoletne osebe pod skrbništvo ter predstaviti primere iz prakse. Ravno zato sem se tudi obrnila na CSD Šmarje pri Jelšah, da mi pomagajo predstaviti institut skrbništva mladoletnih oseb na podlagi konkretnih primerov, ki so se zgodili, in analizirati postopek postavitve mladoletne osebe pod skrbništvo. Pri diplomski nalogi sem si pomagala z literaturo s področja družinskega prava, predvsem z literaturo, v kateri je predstavljeno skrbništvo. Obiskala sem tudi CSD Šmarje pri Jelšah, so mi posredovali informacije o statističnih podatkih za obravnavano obdobje in primere odločb, ter me seznanili s potekom zadev v praksi.
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo mladoletnih oseb, skrbnik, varovanec, center za socialno delo
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1121; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (802,38 KB)

7.
SKRBNIŠTVO ZA ODSOTNE IN NEZNANE OSEBE
Leonida Jazbinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Pri skrbništvu gre za posebno obliko varstva mladoletnih oseb, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki iz različnih razlogov ne morejo poskrbeti same zase, za svoje pravice in koristi. Namen skrbništva je poskrbeti za te osebe in zavarovati premoženjske in druge pravice in koristi osebe. Ločimo tri vrste skrbništva: 1. skrbništvo nad mladoletnimi osebami, 2. skrbništvo nad osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in 3. skrbništvo za poseben primer. Ena izmed oblik skrbništva za poseben primer je tudi skrbništvo za odsotne in neznane osebe, kar je tudi naslov moje diplomske naloge. Pri tej obliki skrbništva gre za varstvo v omejenem obsegu. Varujejo se samo pravice in koristi, ne pa oseba. Osebe, ki se postavijo pod to vrsto skrbništva so sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, vendar to iz določenega vzroka dejansko ne morejo storiti. Namen je zaščita pravic in koristi določene osebe za posamezno zadevo ali vrsto opravil.
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za poseben primer, skrbnik za odsotne in neznane osebe, skrbnik zapuščine, začasni zastopnik, družinsko pravo, odgovornost skrbnika, skrbniško poročilo
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 982; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

8.
Otroci iz enostarševskih družin : magistrsko delo
Emanuela Ošlaj, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji narašča število ločitev, s tem pa se povečuje tudi število otrok, ki živijo samo z enim od staršev. Ti otroci so bili v preteklosti stigmatizirani od okolice, kar pa se je tekom let izboljšalo. Danes okolica ne obsoja otrok iz enostarševskih družin, niti jih takoj ne povezuje s kriminalom in kakršnimikoli duševnimi ali vedenjskimi problemi. Otroci, ki živijo v enostarševski družini, se morajo prilagajati obema staršema, usklajevati morajo šolo, obveznosti v šoli in stike s staršev, pri katerem ne živijo. Če sta starša dovolj zrela, otrok tega sploh ne občuti oziroma se ne zaveda in mu to preide v navado, da hodi za vikende na obisk k drugemu staršu. Ko pa se bivša partnerja ne moreta dogovoriti, kuhata zamero, ali se celo maščujeta eden drugemu preko otroka, pa je to za otroka velik psihični pritisk. Otrok ima rad oba starša in ne razume, zakaj se kregata med sabo. Še huje pa je, ko je otrok posrednik med staršema. Ko se bivša partnerja ne zmoreta dogovoriti sama, jima pri tem pomagata Center za socialno delo in sodišče. Sodišče pomaga pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu staršu (v nekaterih primerih tudi obema), z drugim pa se dogovorijo o obsegu in načinu stikov, ki se razlikujejo od otroka do otroka, glede na njegovo starost in obšolske dejavnosti, če obiskuje šolo. Določi pa se tudi preživnina, ki jo plačuje starš, ki izvaja stike. Tudi preživnina se določi različno, glede na potrebe otroka in zmožnost starša, ki jo plačuje. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Naloga vključuje tudi anketni vprašalnik, v katerem smo želeli izvedeti, kakšno mnenje imajo ljudje o otrocih iz enostarševskih družin. Večina ljudi je mnenja, da tile otroci prej postanejo samostojni in da zaradi tega, ker so starši ločeni, nimajo problemov z vključevanjem v družbo.
Ključne besede: družina, enostarševske družine, starši, ločitev, otroci, skrbništvo, preživnine, centri za socialno delo, sodišča, magistrska dela
Objavljeno: 09.09.2014; Ogledov: 1384; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Pravni vidiki lastništva živali - s primerjavo ureditve v Italiji
Taja Požru, 2015, diplomsko delo

Opis: Živali nimajo tistih lastnosti, ki so svoje le človeškim bitjem. Odsotnost prištevnosti, svobodnega odločanja in razuma jim onemogoča, da bi prevzemale upravičenja in dolžnosti. Manjkajoče lastnosti bi tako omogočale, da bi bile v pravu obravnavane kot subjekti. Že od samega obstoja človeštva, nam predstavljajo pomembno vlogo. Sprva kot sredstva za doseganje človekovih interesov, pa vse do čustvene navezanosti. Živali vplivajo tudi na razvoj pravnega sistema. Sprva so to področje urejali le z odločbami, ki so živali opredeljevale kot del premoženja gospodarja, sčasoma pa so v ospredje prešli modernejši cilji ohranitve biotske raznovrstnosti. Že stoletja se razvijajo zahtevnejše filozofske teorije o njihovem vplivu, psihologi in medicina razvijajo vedno več terapij zdravljenja bolezni s pomočjo le teh, ukvarjajo pa se z najbolj zahtevnimi pravnimi vprašanji, kot je na primer podelitev pravne subjektivitete v smislu živalskih pravic. Tako slovenski pravni red kot drugi veliki civilni zakoniki opredeljujejo žival kot stvar, nad katero lahko človek načeloma prosto razpolaga. Zaradi spoznanja, da živali ne moremo enačiti npr. z avtomobilom, jim pravni redi namenjajo posebno varstvo z nacionalnimi in mednarodnimi akti, tako da jim že priznavajo določene pravice. Sodobni zoofili in animalisti so mnenja, da je tudi živalim potrebno priznati t.i. živalske pravice, s katerim, bi se zavezovalo k pravilnemu ravnanju. Temelj tega prepričanja pa so spoznanja, da so nekatere živali, ki so ˝psihično višje razvite˝, sposobne pomnjenja ter čutenja trpljenja, zadovoljstva, želje, lastnosti, ki so bile do nedavnega lastne samo človeku. Regan se zavzema, da bi imeli ljudje moralne dolžnosti, ki preprečujejo izkoriščanje živali za prehrano, lov, poskuse, živalske vrtove in podobno. Ko stopimo skozi vrata na ulico lahko opazimo, koliko posameznikov ali družin, se je odločilo za nakup ali posvojitev hišnega ljubljenčka. Tudi v primeru divjih živali lahko opazimo močen porast slednjih. Ta porast pa v zadnjem času kmetom predstavljala velike nevšečnosti in stroške za zaščito svojih pridelkov in čred. Če smo včasih zelo redko videli srno med nabiranjem gob, je danes srečanje z divjadjo že skoraj vsakdanja stvar. Živali so že tako močno navajene na človeško prisotnost, da se brez strahu približujejo tudi stanovanjskim hišam. Zaradi velikega porasta živali je dolžnost zakonodajalca, da uredi to področje in tako vzpostavi sožitje med človekom in živaljo. Pogoste interakcije z njimi in verjetno tudi pomanjkljiva skrb s človeške strani, pripelje do povzročitve škode, za katero sama žival zaradi svoje narave, odsotnosti zavesti in pravne sposobnosti ne more biti nosilec odgovornosti. V diplomski nalogi je predstavljeno lastništvo živali. Doktrina se je v opredelitvi problema zavzela za izraz imetništvo, ker gre za širši pojem, saj zajema že samo detencijo. Poleg tega pa srečamo v razmerju do živali tudi primerjavo med lastnikom in skrbnikom. Razlika med njima je v tem, da je lastnik oseba, ki je opisana v centralni register psov, skrbnik, pa je oseba, ki dejansko za žival skrbi. . V primerjavi z italijanskim civilnim zakonikom. Slovenski pravni red deli živali na domače in divje. V obeh primerih se priznava pravni standard nevarne živali, ki bistveno vpliva na opredelitev odgovornosti. Glede na to, da se državi razlikujeta v sistemih, saj je Slovenija prevzela germanski model, Italija pa romanski, je namen diplomske naloge tudi v ugotoviti, ali se sistema na tem področju bistveno razlikujeta. Ker nam zakonodaja ne nudi/podaja konkretnih podatkov, sem pojme in dolžnosti imetnika predstavila s sodno prakso in tako podrobneje razložila vidike lastništva živali. Zaradi povečanega števila živali bodisi v urbanem okolju, kakor tudi v gozdovih, je imetnikom živali in vozil na voljo zavarovanje za take škodne primere.
Ključne besede: odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, divja žival, domača žival, nevarna žival, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbništvo, lastništvo, pogodbeno zavarovanje.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (996,50 KB)

10.
POMEN SKRBNIKA KLJUČNIH KUPCEV ZA STRATEŠKE RAZVOJNE AKTIVNOSTI PODJETJA
Ksenija Kamenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Medorganizacijsko trženje (B2B) v primerjavi s trženjem s končnimi porabniki (B2C) predstavlja pomembnejši delež v strukturi celotnega trženja ter pridobiva na pomenu in veljavi. Posledično pridobiva na pomenu tudi trženje na osnovi odnosov. Podjetja se zavedajo pomembnosti načrtovanega upravljanja ključnih kupcev in organizirajo skrbništvo ključnih kupcev kot posebno enoto v interni organizacijski shemi podjetja. Skrbniki ključnih kupcev omogočajo vzpostavitev dolgoročnega poglobljenega odnosa med kupcem in dobaviteljem. Dobra organizacija in uspešnost upravljanja ključnih kupcev pomembno prispeva k dobičkonosnosti celotnega podjetja. Upravljanje ključnih kupcev mora imeti podporo s strani najvišjega vodstva podjetja. V magistrskem delu sem se posvetila pomenu skrbnika ključnih kupcev. Anketni vprašalnik sem poslala skrbnikom ključnih kupcev mednarodnega podjetja. Z analizo rezultatov sem prikazala pomen skrbnika ključnih kupcev za strateške razvojne aktivnosti podjetja. Strateške razvojne aktivnosti določajo položaj podjetja v prihodnosti. Vključenost skrbnika ključnih kupcev pa je pomembna pri iskanju strateških potencialov podjetja.
Ključne besede: Mednarodno trženje, medorganizacijsko trženje, skrbništvo ključnih kupcev, skrbnik ključnih kupcev, strateške razvojne aktivnosti podjetja, industrijski proizvajalci, trgovci, »cross selling« posli, mednarodni tenderji.
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1464; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici