| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS ZAPOSLENIH V VRTCU DO ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
Anja Cesarec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo odnos zaposlenih v vrtcu do zdravega načina življenja. Predstavili smo zdravje, dejavnike, ki vplivajo na stopnjo zdravja in dejavnike, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje tobaka, način prehranjevanja, telesno aktivnost, uživanje nedovoljenih drog in alkohola ter stres. Posebno poglavje pa je namenjeno skrbi za zdrav način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina, enota Izvir. V raziskavo, ki smo jo izvedli v mesecu decembru 2008, je bilo vključenih 23 zaposlenih v vrtcu. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se zaposleni v vrtcu pravilno prehranjujejo, dovolj ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi in kakšen odnos imajo do razvad. Ugotoviti smo želeli tudi, kako pogosto se znajdejo v stresni situaciji in ali starost zaposlenih v vrtcu vpliva na zdrav način življenja. Ugotovitve so pokazale, da se zaposleni v vrtcu večinoma pravilno prehranjujejo, da se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi v prostem času, da večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola prekomerno ter da se večina občasno znajde v stresni situaciji. Ugotovitve so pokazale tudi, da starejši od 36 let živijo bolj zdravo.
Ključne besede: Zaposleni v vrtcu, zdravje, življenjski slog, skrb za zdrav način življenja.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2447; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Potrebe ljudi po zdravstveni negi
Brigita Grdun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Potrebe ljudi po zdravstveni negi, smo zajeli starostnike, stare 65 let in več, ter prikazali njihove potrebe po zdravstveni negi. Diplomsko delo obsega teoretični in raziskovalni del. Za pripravo diplomskega dela je bilo potrebno opraviti terensko delo, obiskali smo starostnike v domu starejših občanov Črnomelj. Želeli smo spoznati in opisati potrebe po zdravstveni negi ter ugotoviti, ali je zmanjšana oziroma popolna nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti razlog za sprejem v Dom starejših občanov. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili pojem »potreba«, predstavili hierarhijo potreb po Masslowu, za tem pa smo opisali zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti pri starostnikih. V drugem delu smo prikazali rezultate, kateri so nam dokazali, da je razlog za sprejem v Dom starejših občanov, predvsem nesposobnost starostnikov skrbeti sam zase, ter tudi rehabilitacija po poškodbah, kot so padci, oziroma rehabilitacija po boleznih. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje, katere smo si zastavili.
Ključne besede: Zdravstvena nega, potrebe, starostnik, staranje, zdravje, skrb.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1965; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

3.
SKRB ZA ZDRAVJE V VRTCU
Renata Brlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Skrb za zdravje v vrtcu je bil ugotoviti, kako oz. na kakšen način vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno, duhovno, opisala sem determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje ter kako vzgojiteljice sodelujejo s starši. Predstavili smo vlogo vrtca v skrbi za zdravje in njegovo povezavo s področji iz Kurikuluma. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene: umivanje rok in zob, pravilna in zdrava prehrana, gibalne aktivnosti, počitek, spanje in prezračevanje. Empirični del vsebuje ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice v treh enotah Vrtca Studenci Maribor v mesecu aprilu 2010. Spraševali smo se, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok, kako to izvajajo in ali imajo dovolj znanja za to. Zanimalo nas je, če si otroci v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Prav tako nas je zanimalo, ali otroke seznanjajo z zdravim načinom prehranjevanja. Rezultati obdelave podatkov kažejo, da imajo vzgojiteljice dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok v vrtcu, da pri otrocih razvijajo odnos do zdravega načina prehranjevanja, da vedno prezračujejo igralnico in da si otroci vedno umijejo roke pred jedjo. Prišli smo do odgovora, da si otroci prvega starostnega obdobja (1 — 3 let) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3 — 6 let) pa si zobe v vrtcu umivajo skoraj vsi.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, skrb za zdravje, skrb za osebno higieno, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 4003; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

4.
VLOGA VZGOJITELJICE V SKRBI ZA ZDRAVJE PREDŠOLSKIH OTROK
Bernarda Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojiteljice v skrbi za zdravje predšolskih otrok je opisan predšolski otrok, njegove razvojne značilnosti in razvojne potrebe. Opisali smo zdravje, vrste zdravja, in sicer duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno. Nadalje smo opisali dejavnike, ki vplivajo na zdravje, kot so zdrava prehrana, telesna aktivnost, počitek, osebna higiena-pri higieni smo izpostavili pomembnost, kot je umivanje rok in zob zer zobozdravstveno preventivo. Posebno poglavje smo namenili vlogi vzgojiteljice pri skrbi za zdravje predšolskih otrok in dejavnosti v vrtcu, ki so usmerjene k ohranjanju zdravja otrok v povezavi s cilji kurikula ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s starši predšolskih otrok. Predstavljeni so tudi nekateri projekti zdravja v vrtcu Markovci, v katerih je cilj seznanitev predšolskih otrok s pravilnim načinom življenja.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, vrtec, skrb za zdravje, kurikulum za vrtce
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2112; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
PREHRANA NOGOMETAŠA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU
Marko Mladenović, 2011, diplomsko delo

Opis: Prehrana je v sodobnem svetu čedalje pomembnejši del posameznikove skrbi za zdravje. Zaradi hitro spreminjajočih se pogojev za življenje in izrednega napredka znanosti se tudi način prehranjevanja sodobnega človeka zelo hitro spreminja. Temelj zdravega načina življenja in hkrati preprečevanja bolezni, ki se ga moramo dovolj jasno zavedati, je prav zdrava prehrana. Športna prehrana je termin, ki se normalno uporablja za tiste vidike znanosti o prehrani, ki so povezani s prehrano in telesno aktivnostjo. Športna prehrana je torej del celotnega načina življenja in je predvsem hrana, ki s svojo sestavo čim bolj učinkovito podpre organizem med procesom treniranja ter ga hkrati čim manj obremeni. V tem pomenu je športna prehrana seveda tudi zdrava prehrana. Pomen ogljikovih hidratov za boljšo telesno sposobnost in kondicijo v primerjavi z beljakovinami in maščobami je že dolgo znan. Ogljikohidratni tip prehrane, ki je združen s ciljnimi treningi, poveča rezerve glikogena v mišicah in jetrih in tudi zviša izkoristek ogljikovih hidratov. Naporna vadba in močno potenje pri nogometaših lahko povzroči večje izgube tekočine, kar posledično vodi v poslabšanje sposobnosti pri vadbi in na tekmah. Telo med naporom potrebuje več vode zaradi izgube tekočine s potenjem in pospešenim dihanjem.
Ključne besede: : Skrb za zdravje, zdrava prehrana, športna prehrana, telesna aktivnost, pomen zdrave prehrane za športnika.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 3280; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (788,85 KB)

6.
Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih okoljih
Sandra Gaber Flegar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji. Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj. Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 2233; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
VLOGA VZGOJITELJA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK V VRTCU
Daniela Huber Tkalec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo zdravja, dejavnike tveganja, vlogo vrtca in vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok in priporočila za ukrepanje ob nujnih stanjih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, ali imajo dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, ali obvladajo osnove nudenja prve pomoči in ali sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo vzgojitelji dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, da vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, da se poslužujejo dodatne literature in obiskujejo strokovna srečanja na temo o zdravju otrok v vrtcu, da vzgojitelji skrbijo za ustrezno higiensko stanje prostorov (zračenje igralnic) in igrač (vzdrževanje higiene igrač), da večina vzgojiteljev obvlada osnove nudenja prve pomoči in da sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.
Ključne besede: zdravje, skrb za zdravje, vzgojitelj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1430; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (889,75 KB)

8.
Projektni dnevi v vrtcu: SPOZNAVAMO NAŠE TELO
Tatjana Tomažič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Projektni dnevi v vrtcu: Spoznavamo naše telo je praktično zaključno delo, saj celotna naloga temelji na projektni nalogi. Namen diplomske naloge je otrokom na njim najbolj razumljiv in dojemljiv način predstaviti človeško okostje in z njim povezane naloge in funkcije. V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej predstavljeno človeško okostje. Podrobno je opisana sestava človeškega okostja, njihove lastnosti in naloge ter pomena zdravega, varnega življenja za dobrobit naših kosti. V nadaljevanju smo opisali in opredelili način projektnega dela, posamezne etape, ter osnovne značilnost za tovrstno delo. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten projekt v obliki makropriprave ter pet mikropriprav za vsak dan posebej. Za vseh pet dni projekta, smo vsak dan posebej v mikropripravah opisali podroben postopek izvedbe, dnevne analize dela z osnovnimi ugotovitvami.
Ključne besede: okostje človeka, naloge kosti, skrb za zdravje, projektno delo, didaktična sredstva, raziskovanje, gibanje.
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 852; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

9.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 602; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (998,41 KB)

10.
Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskah
Tjaša Zaletinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 391; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (709,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici