1. The moderating impact of types of caregiving on job demands, resources, and their relation to work-to-family conflict and enrichmentSara Tement, Christian Korunka, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: This research aims to examine for whom combining work and family/caregiving may be most harmful. Employed parents, elder caregivers, and the sandwiched generation were compared with their coworkers without such responsibilities. Based on the job demandsresources model, we assumed that high job demands/low job resources would relate to work-to-family conflict (WFC) and low job demands/high job resources to work-to-family enrichment. However, this effect would depend on employees family/caregiving responsibilities. Using a large sample of Slovenian employees (N = 1,285), we found support for the moderating role of the type of caregiving responsibility between workload and WFC. In addition, the type of caregiving had a moderating effect on the relationship between coworker support and WFC. Support was also found for the differential impact of job resources on work-to-family enrichment. The results therefore indicate the relevance of types of caregiving responsibility in workfamily research and practice.
Ključne besede: skrb za otroke, skrb za starejše, konflikt med delom in družino, obogatitev, delovne zahteve, delovni resursi, child care, elderly care, work-to-family conflict, enrichment, job demands, job resources
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
2. Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskahTjaša Zaletinger, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije.
Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti.
Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1727; Prenosov: 285
 Celotno besedilo (709,96 KB) |
3. Demografske spremembe in poslovanje domov za starejše v SlovenijiTatjana Perko, 2016, diplomsko delo Opis: Demografske spremembe so pripeljale do števične starejše populacije, ki bo v prihodnosti še naraščala, kar napovedujejo tudi projekcije prebivalstva. Vzrok za nastanek demografskih sprememb pa lahko poiščemo v rodnosti, umrljivosti in migracijah. Številčna starejša generacija bo imela vpliv tako natrg dela, gospodarsko rast in javne finance.
Posledično temu bo potrebno poskrbeti za starejše. Skrb za starejše poteka v Sloveniji v okviru bivanjskega okolja in v okviru institucionalnega varstva-domov za starejše. Država skuša z informiranjem in z zakonodajo zagotoviti pravice starejšim. Največji delež finančnih sredstev pri financiranju dolgotrajne oskrbe nameni prav domovom za starejše, kar dokažem tudi z izračuni.
Na podlagi študija primera skušam z bilanco stanja ter bilanco prihodkov in odhodkov analizirati poslovanje domov za starejše v ljubljanski in mariborski regiji tako javnih zavodov kot domov, ki delujejo na koncesijo. Z bilanco stanja na podlagi analize aktive, ugotovimo, da domovi na koncesijo nudijo stanovalcem boljše bivanjske pogoje kot javni zavodi. Analiza pasive pa kaže, da javni zavodi poslujejo z lastnimi viri, pri domovih na koncesijo pa je prisoten dolžniški kapital. Pri zagotavljanju finačnih sredstev so v nekoliko boljšem položaju javni zavodi. Največ sredstev ustvarijo domovi za starejše z delovanjem javne službe, največ odhodkov pa jim povzročajo stroški dela. Tako javni zavodi kot koncesionarji poslujejo gospodarno, kar kaže tudi koeficent gospodarnosti.
Ključne besede: demografske spremembe, skrb za starejše, domovi za starejše, vloga države, poslovanje domov za starejše
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1504; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,02 MB) |
