1. Skrb strašev za varnost svojih mladoletnih otrok v digitalnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostEva Ogrin, 2024, diplomsko delo Opis: Tehnološka sredstva, kot so mobilni telefoni in računalniki, so postala nepogrešljiva v našem vsakdanjem življenju, vendar prinašajo številna tveganja, še posebej za otroke. Zaradi omejenega znanja o digitalnih nevarnostih, so otroci izpostavljeni večjemu tveganju. Da bi lahko učinkovito zaščitili svoje otroke, morajo biti starši dobro obveščeni o tveganjih, kot so spletno nadlegovanje, izpostavljenost neprimernim vsebinam in kraja identitete..
Diplomsko delo se osredotoča na mnenje staršev o uporabi tehnologije pri otrocih, njihove metode za zagotavljanje varnosti ter njihovo ozaveščenost o kibernetskih nevarnostih. Raziskava je izvedena z intervjuji 21-tih staršev otrok, starih med 6 in 14 let, z namenom, da bi pridobili vpogled v njihove pristope in izzive pri zaščiti otrok na spletu.
Rezultati raziskave kažejo, da starši uporabljajo različne strategije za zaščito otrok, vključno z omejevanjem dostopa do naprav, nadzorom vsebin in komunikacijo. Čeprav večina staršev meni, da je nadzor ključen, se pogosto srečujejo z izzivi, kot so zastarela znanja in težave pri popolnem nadzoru. Pomembno je, da starši izboljšajo svoje znanje o digitalni varnosti in aktivno komunicirajo z otroci. Raziskava poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju staršev ter vlogo izobraževalnih ustanov pri zaščiti otrok v digitalnem svetu.
Ključne besede: informacijska varnost, otroci, skrb staršev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (862,90 KB) |
2. Načelo prvenstva - enake odgovornosti staršev do otrok : magistrsko deloTjaša Godunc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša.
Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Ključne besede: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJOAlenka Škof, 2016, diplomsko delo Opis: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.
V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev.
V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2160; Prenosov: 215
Celotno besedilo (723,36 KB) |
