Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tehnološka sredstva, kot so mobilni telefoni in računalniki, so postala nepogrešljiva v našem vsakdanjem življenju, vendar prinašajo številna tveganja, še posebej za otroke. Zaradi omejenega znanja o digitalnih nevarnostih, so otroci izpostavljeni večjemu tveganju. Da bi lahko učinkovito zaščitili svoje otroke, morajo biti starši dobro obveščeni o tveganjih, kot so spletno nadlegovanje, izpostavljenost neprimernim vsebinam in kraja identitete.. Diplomsko delo se osredotoča na mnenje staršev o uporabi tehnologije pri otrocih, njihove metode za zagotavljanje varnosti ter njihovo ozaveščenost o kibernetskih nevarnostih. Raziskava je izvedena z intervjuji 21-tih staršev otrok, starih med 6 in 14 let, z namenom, da bi pridobili vpogled v njihove pristope in izzive pri zaščiti otrok na spletu. Rezultati raziskave kažejo, da starši uporabljajo različne strategije za zaščito otrok, vključno z omejevanjem dostopa do naprav, nadzorom vsebin in komunikacijo. Čeprav večina staršev meni, da je nadzor ključen, se pogosto srečujejo z izzivi, kot so zastarela znanja in težave pri popolnem nadzoru. Pomembno je, da starši izboljšajo svoje znanje o digitalni varnosti in aktivno komunicirajo z otroci. Raziskava poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju staršev ter vlogo izobraževalnih ustanov pri zaščiti otrok v digitalnem svetu. 
Ključne besede: informacijska varnost, otroci, skrb staršev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (862,90 KB)

Opis: Uvod: Brezšivna skrb je na posameznika usmerjen proces, katere glavni namen je preverjanje skladnosti predpisane farmakološke terapije s ciljem zmanjšanja napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo. Gre za proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo analize in sinteze virov, pridobljenih s pomočjo domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s kliničnimi farmacevti v izbrani bolnišnični instituciji, kot instrument raziskovanja pa smo uporabili pol strukturiran intervju. Rezultati: Na podlagi analize in sinteze virov ter izvedenih intervjujev smo ugotovili, da brezšivna skrb pomembno vpliva na varnost in kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in da imajo intervjuvanci dobro percepcijo glede implementacije brezšivne skrbi v prakso. Razprava in zaključek: Brezšivna skrb pomembno vpliva na zmanjševanje napak, ki se pojavljajo v povezavi s farmakološko terapijo v praksi in so pogostejše, kot si predstavljamo. Posledično lahko izpostavimo prednosti tako za posameznika kot javno-zdravstveni sistem.
Ključne besede: Brezšivna skrb, pacient, kronične nenalezljive bolezni, usklajevanje zdravljenja z zdravili, klinični farmacevt.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij. V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko. Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne. Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo.
Ključne besede: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Družbeni mediji so postali vir informacij današnje družbe. Kljub temu da je njihov pojav prispeval k hitrejši komunikaciji in širjenju novic, se je potrebno zavedati tudi pasti in nevarnosti, ki jih prinašajo s širjenjem lažnih vsebin. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi v družbenih medijih zaznavajo ponarejene videoposnetke, ali obstaja povezava med resolucijo posnetkov in zaznavo ponarejenih posnetkov, kolikšna je stopnja zavednosti o ponarejenih posnetkih ter stopnjo vpliva ogleda ponarejenih videoposnetkov na zaupanje v novice v družbenih medijih. V ta namen smo pripravili in izvedli raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da mladi v povprečju zaznajo 42,27 % ponarejenih videoposnetkov ter da obstaja močna povezanost med pravilno zaznavo in HD posnetki. Ugotovili smo tudi, da so osebe, ki poznajo ponarejene posnetke bolje seznanjene o zlorabah in posledicah le-teh ter da osebe, ki ne zaupajo v novice v družbenih medijih, zaznajo več ponarejenih posnetkov. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o zaznavanju ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: zaznava, ponarejeni videoposnetki, skrb
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 961; Prenosov: 385
Celotno besedilo (963,98 KB)