| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Anatomija lista in listnega peclja grahovcev (Astragalus, Fabaceae) iz sekcije Incani v Evropi
Tanja Radić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil poiskati razlike in podobnosti v anatomski zgradbi prečnih prerezov listov in pecljev obravnavanih taksonov, in sicer: Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Kuteževo), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh (Hrvaška), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Hrastovlje), Astragalus monspessulanus subsp. monspessulanus (Italija), Astragalus monspessulanus subsp. gypsophilus (Španija), Astragalus incanus subsp. incanus (Španija), Astragalus incanus subsp. nummularioides (Španija), Astragalus spruneri (Makedonija). Podrobneje smo obravnavali razlike med populacijami ilirskega grahovca (Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh.) v Sloveniji. Izdelali smo mikroskopske preparate svežega in herbarijskega materiala. Pri listnem peclju smo obravnavali naslednje parametre: hrbtno trebušno os, trebušno os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, premer skorje, ksilema, floema ter število spremljevalnih žil. Pri listu pa debelino zgornje in spodnje povrhnjice, premer palisadnega in gobastega tkiva, premer lista na področju žile ter širino lista. Mikroskopske preparate smo premerili v programu Image J, katerega avtor je Wayne Rasband in je brezplačno dostopen na internetu. Statistično smo jih obdelali z računalniškimi programi Excel (Microsoft Office Excel 2007) in Statistica (StatSoft, Tulsa, Oklahoma, ZDA).
Ključne besede: takson, Astragalus, anatomija, listni pecelj, list, zgornja in spodnja povrhnjica, palisadno tkivo, gobasto tkivo, hrbtno trebušna os, trebušna os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, spremljevalne žile, stržen, ksilem, floem, skorja.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1165; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezga
Blaž Stajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Ključne besede: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici