SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
IZVRŠBA V CARINSKI SLUŽBI
Danilo Kostanjevec, 2010, diplomsko delo

Opis: Carinska uprava Republike Slovenije postaja vse bolj pomembna institucija na področju izvršb za nedavčne denarne terjatve, katere ji bo Davčna uprava Republike Slovenije skozi leta postopoma v celoti predala. Izvršba sama se zaradi tega ne spreminja, saj Zakon o davčnem postopku točno določa postopek izvršbe, ne glede na to, kateri organ izvaja izvršbo. Zaradi povečanega obsega izvršb se bo struktura zaposlenih v carinski službi skozi čas spremenila. Izterjevalci bodo čedalje bolj pomemben del carinske službe. Prenos izvršbe z davčnega organa na carinski organ pomeni ne le reševanje kadrovske problematike v carinski službi, pač pa tudi povečan obseg prilivov v proračun Republike Slovenije iz naslova izterjanih obveznosti. V diplomskem delu sem prvotno predstavil organiziranost in naloge Carinske uprave Republike Slovenije ter predvidene spremembe v prihodnosti zaradi povečevanja vloge izvršbe v njenem delovanju. Vsaka izvršba je urejena z pravno ureditvijo, ki je v carini urejena z Zakonom o carinski službi, ki se navezuje na Zakon o davčnem postopku, kot krovnim zakonom o izvršbi. Zaradi obsežnosti tematike izvršbe sem v diplomskem delu zajel del vsebine o izvršbi, ter tako izbral področja, ki so po mojem mnenju najbolj pomembna in se v postopku izvršbe največ uporabljajo. To velja tudi za izvršbo v carinski službi.
Ključne besede: izvršba, izterjevalec, dolg, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predmet izvršbe, Carinska uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 1529; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (508,73 KB)

2.
PODPORA STERNOKLAVIKULARNEGA SKLEPA Z EKSOSKELETOM
Tomaž Ščavničar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s kinematiko ramenskega sklopa, s pritrditvijo mehanskega eksoskeleta na sternoklavikularni del ključnice, tako da sternoklavikularnemu sklepu omogoča čimbolj naravno gibanje. Ukvarjali smo se tudi z izračunom transformacij eksoskeleta s pomočjo Denavit-Hartenbergovega postopka.
Ključne besede: ključnica, sternoklavikularni sklep, eksoskelet, Blender, animacija
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1858; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
DAVČNA IZVRŠBA S POUDARKOM NA KLJUČNIH INSTITUTIH
Danijel Vorih, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil davčno izvršbo, ki predstavlja poseben, samostojen postopek znotraj davčnega postopka. Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega dolga. Naloga predstavlja začetek davčne izvršbe, katero davčni organ začne, če dolžnik v predpisanem roku obveznosti ne poravna oziroma ne poskrbi za ustrezno obliko zavarovanja. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Skozi nalogo so predstavljeni instituti davčne izvršbe, to je: poroštvo, odpis, odlog, zadržanje, ustavitev in zastaranje. Poseben poudarek je na izbiri načinov in sredstev davčne izvršbe. Kateri način oziroma katero sredstvo davčne izvršbe bo davčni organ uporabil na prvem mestu z zakonom ni določen, vendar nanj napotujejo sama načela. Davčni organ mora med postopkom davčne izvršbe upoštevati sorazmernost poplačila in izvesti davčno izvršbo tako, da je za dolžnika čim manj neugodna. Namen naloge je predstaviti davčno izvršbo ne samo z vidika davčnega organa, ki jo izvaja, marveč tudi s strani dolžnika in tretjih oseb. Tako davčni postopek med vsemi določbami vsebuje tudi institute, namenjene varovanju dolžnika in tretjih, tako vsebuje pravno sredstvo pritožbe in ugovora, določeni predmeti oziroma premoženje pa je iz same davčne izvršbe izvzeto, oziroma je izvršba na te predmete omejena. Potrebno je tudi poudariti, da je za vsako premoženje oziroma predmet izvršbe predpisan postopek rubeža in način prodaje.
Ključne besede: davčna izvršba, davčni postopek, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršljivost, sredstvo izvršbe, pritožba, ugovor, rubež, predmet izvršbe.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2290; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (924,41 KB)

4.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, diplomsko delo

Opis: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Ključne besede: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 4134; Prenosov: 575
.pdf Celotno besedilo (375,34 KB)

5.
SIMULACIJA OPERATIVNEGA POSEGA IMPLANTACIJE POPOLNE KOLENSKE ENDOPROTEZE
Eva Očko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali simulacijo vstavitve popolne kolenske endoproteze: Edheads – Virtual Knee Replacement Surgery (www.edheads.org). Posamezne faze simulacije smo primerjali z realno operacijo kolenske endoproteze, ki smo si jo ogledali v kliničnem okolju. Sam potek simulacije se ujema z realnim operacijskim posegom. Razlika, ki smo jo našli, je v tem, da imamo pri realnem posegu na voljo večjo izbiro instrumentov, katerih poimenovanje pa je enako. Identificirali smo ključne učne točke – učne cilje, ki jih simulacija prikazuje: pregled posameznih faz posega, seznanjenost s posameznimi instrumenti, uporaba instrumentov znotraj posameznih faz. Uporaba simulacijskega postopka nam omogoča prikaz postopkov operacijskega posega vstavitve kolenske endoproteze in pripravo na operativni poseg že pred samim posegom.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, kirurški instrumenti, kirurški varnostni kontrolni seznam, kolenski sklep, endoproteze.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1961; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

6.
Modeliranje in izdelava resekcijskih vodil za operacije ramenskega sklepa
Urška Kostevšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Obraba ramenskega sklepa je pogost problem sklepnih struktur okostja. Ena izmed metod zdravljenja je vstavitev endoproteze ramenskega sklepa. Klasičen operativni postopek smo s pomočjo računalniških orodij modificirali z razvojem resekcijskega vodila. Vodilo je pripomoček pri operaciji, ki omogoča njeno izvedbo s klasičnimi orodji, vendar kirurgu pomaga pri natančni določitvi resekcijskih ravnin. Vodilo je izdelano na podlagi predoperativne 3D-CT slike ramena bolnika, s pomočjo katere se pred posegom določijo operativni rezi, ki z resekcijo skozi šablono zagotovijo natančno lego endoproteze v danih anatomskih razmerah, saj določajo optimalno inklinacijo, retroverzo in globino humeralnega in glenoidalnega dela ramenske endoproteze. Rezultati kliničnega preverjanja nakazujejo, da vodilo zmanjšuje čas operacije, predvsem pa optimizira lego endoproteze v kostni strukturi, zaradi česar je operacija uspešnejša, zanesljivejša in predvsem zagotavlja boljše dolgoročno preživetje endoproteze.
Ključne besede: resekcijsko vodilo, ramenski sklep, endoproteza, modeliranje, vzvratno inženirstvo
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1583; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

7.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, magistrsko delo

Opis: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Ključne besede: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2661; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA IZPOLNITVE IN PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI
Andreja Odar, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize se plačilna sposobnost in likvidnost davčnih zavezancev zmanjšuje, zato je pomembno, da davčni organ kakovostno zavaruje izpolnitev in plačilo davčnega dolga, poleg tega pa še, da omogoča davčnim zavezancem odlog in obročno odplačilo davčnega dolga. Davčni organ lahko v primeru, če tako določa zakon o obdavčenju ali če na podlagi uradnih podatkov, ki jih pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja ali zavezancu omeji in prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Zavarovanje izpolnitve obveznosti lahko davčni organ zahteva bodisi pred izdajo odločbe bodisi pred potekom roka za predložitev davčnega obračuna, zavarovanje plačila davčne obveznosti pa v primeru odloga ali obročnega odplačila davčne obveznosti. Na voljo so osebna ali stvarnopravna zavarovanja. Stvarnopravna zavarovanja so kakovostnejša, ustvarjajo učinke ne le med strankama (inter partes), kakor je to pri osebnih (personalnih) zavarovanjih, temveč učinkujejo proti vsem (erga omnes). Upnik ima tako prednost pred ostalimi upniki pri poplačilu iz stvari. Med stvarnopravnimi zavarovanji izpolnitve in plačila davčne obveznosti se v praksi najpogosteje uporablja zavarovanje s hipoteko, sledi neposestna zastavna pravica na premičninah in zavarovanje na terjatvi.
Ključne besede: stvarnopravno zavarovanje, hipoteka, plačilo davčne obveznosti, izpolnitev davčne obveznosti, začasni sklep za zavarovanje
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 1759; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Ključne besede: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 1528; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (13,33 MB)

10.
PRAVNI POLOŽAJ ZAVEZANCA ZA DAVEK S POUDARKOM NA PRAVNI VARNOSTI
Suzana Cvikl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker me davčno pravo zelo zanima, sem si izbrala za temo mojega diplomskega dela predstavitev pravnega položaja zavezancev za davek s poudarkom na pravni varnosti. Načelo pravne varnosti je nezapisano ustavno načelo, ki je pomembno v davčnem pravu že pri samem sprejemanju oziroma spreminjanju predpisov, kakor tudi pri njihovem izvajanju, to je v davčnem in sodnem postopku. Kot je razvidno iz mojega zaključnega dela se problematika pravne varnosti izraža v nemoči davčnih zavezancev s pravnimi sredstvi, v zavlačevanju postopka in s tem kreditiranjem države (vračilo davka), ponekod v nejasnih davčnih predpisih, katere razlaga Davčna uprava preko pojasnil in mnenj na spletni strani, v problematiki sklepov v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki postanejo le formalno pravnomočni in omogočajo ponovni pregled vse do zastaranja, pogoste so kršitve sojenja v razumnem roku, nadalje imamo premalo izobraženih davčnih sodnikov in različne interpretacije sodb Sodišča EU kot posledica, da sodniki skoraj ne uporabljajo instituta predhodnega odločanja ob upoštevanju dejstva, da smo članica EU že 9 let. Sodišča so preobremenjena, po Zakonu o sodiščih davčne zadeve pri reševanju tudi nimajo prednosti. Morda bi se morali zgledovati po Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je rešitev za sodne zaostanke našlo v tako imenovanih pilotskih sodbah. K okrepitvi pravne varnosti med drugim predlagam skladno s 126. členom Ustave Republike Slovenije ustanovitev specializiranega finančno-davčnega sodišča.
Ključne besede: pravna varnost, zavezanec za davek, pravnomočnost, pravna sredstva, sklep, specializirano finančno-davčno sodišče, sojenje v razumnem roku, institut predhodnega odločanja.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1445; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (847,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici