Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Banke kot najpomembnejše finančne institucije igrajo ključno vlogo v finančnem sistemu vsake države. Od zgodnjih začetkov do sodobne dobe digitalizacije je bančništvo doživelo bistvene spremembe pri načinu izvajanja storitev, uporabi tehnologije, dostopnosti storitev ter splošnem poslovnem modelu. Diplomsko delo temelji na raziskovanju politike poslovanja bank, ki zajema niz načel, smernic, ciljev in strategij za dosledno, etično, učinkovito ter odgovorno delovanje banke. Opredelitev politike poslovanja bankam omogoča usklajeno ravnanje vseh njihovih udeležencev ter zagotavlja lažjo usmeritev pri doseganju poslovnih ciljev banke, hkrati pa upošteva družbene, etične, in trajnostne vidike njihovega delovanja. Kodeks poslovnega ravnanja banke postavlja smernice za transparentnost, integriteto in odgovorno poslovanje, s čimer prispeva k vzpostavitvi zaupanja med banko ter njenimi notranjimi in zunanjimi udeleženci, obenem pa k oblikovanju politike poslovanja, ki sledi najvišjim etičnim standardom in družbenim pričakovanjem. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali politike poslovanja treh izbranih slovenskih bank, in sicer Nove Kreditne banke Maribor, d. d., Addiko banke, d. d. ter Nove Ljubljanske banke, d. d. Preučili smo skladnost in integriteto posamezne banke, kodeks poslovnega ravnanja in etike, politiko upravljanja tveganj ter družbeno odgovornost in trajnost bank
Ključne besede: banka, politika poslovanja, bančna politika, kodeks poslovnega ravnanja, skladnost poslovanja, etično poslovanje, družbena odgovornost, trajnostno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V diplomskem delu je bila izvedena presoja skladnosti s standardom ISO/IEC 27001:2013 v manjšem proizvodnem podjetju BVG, d. o. o. Zaradi same narave in velikosti podjetja upravljanje informacijske varnosti do sedaj ni bilo na prvem mestu, vendar se vodstvo podjetja vse bolj zaveda strateškega pomena tega področja. V prvem delu diplomskega dela so podane teoretične osnove s področja informacijske varnosti. Sledijo predstavitev okolja, torej samega podjetja BVG, d.o.o., popis njihovih poslovnih procesov in trenutne informacijske podpore. V empiričnem delu so podani rezultati analize skladnosti s standardom ISO/IEC 27001:2013, ki so bili pridobljeni s pomočjo metodološkega orodja, izdelanega v okolju Excel, dosegljivega na spletu. Na koncu diplomskega dela so ponujene rešitve, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju stanja na področju informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijski sistem, varnost, sistem za upravljanje informacijske varnosti, standard ISO/IEC 27001:2013, skladnost, presoja
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Izgorelost je bila v zadnjih desetletjih deležna veliko pozornosti raziskovalcev. Večje zanimanje za fenomen pa je mogoče opaziti tudi pri širši javnosti. Navedeno se odraža zlasti na internetnih virih, kjer lahko zasledimo veliko objav, člankov in komentarjev na omenjeno temo. Raziskovalci opozarjajo, da širša javnost internetne medije uporablja kot glavni vir informacij o duševnih motnjah in stanjih. Glavni težavi tovrstnega početja pa sta vprašljiva kvaliteta in verodostojnost informacij. Netočne informacije lahko posledično tudi vplivajo na neustrezno strokovno pomoč ali zanemarjanje duševnih težav. Iz tega razloga smo raziskali, kakšen je razkorak med znanstveno in javno podobo izgorelosti. S pomočjo analize vsebine in metodoloških smernic analiziranja medijskih objav smo raziskali, kako pogosto se tematike v okviru izgorelosti iz znanstvene literature pojavljajo v medijih in kakšna je skladnost teh tematik z znanstvenimi spoznanji oziroma v kolikšni meri se pojavljajo odstopanja. V nadaljevanju nas je zanimala pogostost pojavljanja tematik in skladnost z znanstveno literaturo razlikuje glede na to, ali je zapis zapisala strokovna oseba, novinar, širša javnost ali oseba z izkušnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da so določene tematike v okviru izgorelosti v medijih zastopane v večji meri (pri nekaterih so razlike v tem, kako pogosto se pojavljajo, odvisne od avtorjev) ter da se pri določenih tematikah pojavljajo večja neskladja z znanstvenimi spoznanji. Rezultati nakazujejo potrebo po ozaveščanju in intervencijah, ki bi ta razkorak zmanjšale, ter predstavljajo izhodišče za smernice medijskega poročanja o izgorelosti.
Ključne besede: Izgorelost, internetni viri, skladnost z znanstveno literaturo, avtorji zapisov, smernice medijskega poročanja
Objavljeno v DKUM: 22.07.2019; Ogledov: 1347; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Davčne utaje so problem s katerim se sooča tako Slovenija, kot tudi ostale države članice Evropske unije. Cilj vsake države je, da bi vzpostavili ustrezne in učinkovite mehanizme, s katerimi bi v čim večji meri preprečili širjenje davčnega utajevanja ter davkoplačevalce pritegnili k izpolnjevanju davčnih obveznosti, glede česar se je v tuji literaturi uveljavil izraz »tax compliance«. Da bi lahko sprejeli ukrepe, ki bi vplivali na izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je pomembno dobro poznavanje dejavnikov, kateri igrajo pomembno vlogo pri odločitvi davkoplačevalcev, ali bodo le-ti svoje davčne obveznosti poravnali v zakonsko določeni višini, ali bodo skušali najti zakonsko verzel in se tako izognili plačilu davka ter s tem vplivali na manjši priliv javnofinančnih prihodkov v državno blagajno. Tako smo v magistrski nalogi preučili ekonomske, psihološke, motivacijske in demografske dejavnike ter njihovo pomen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davkoplačevalcev. Ker je po ugotovitveh Finančne uprave Republike Slovenije zaznano veliko kršitev pri gotovinskem poslovanju, kjer davčni zavezanci uporabljajo takšne računalniške programe in strojno opremo, ki jim omogoča naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o oprevljenem prometu z gotovino, brez revizijske sledljivosti, so na Ministrstvu za Finance sprejeli odločitev o uvedbi tehnično zanesljive rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, kar je Vlada RS sprejela in določila, da je od 2. januarja 2016 njihova uporaba obvezna za vse pravne subjekte, ki poslujejo gotovinsko. Veliko nepravilnosti pri evidentiranju prihodkov v okviru gotovinskega poslovanja, davčni inšpektorji beležijo predvsem pri davčnih zavezancih, ki se ukvarjajo z gostinstvom, zaradi česar gostinske dejavnosti umeščamo med najbolj rizične in ravno zato smo za empirično raziskavo anketirali zaposlene v gostinstvu iz posavja, in sicer smo preučili njihov odnos do davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn. V empiričnem delu naloge so preverili tudi zastavljene hipoteze ter pridobljene podatke primerjali s podatki drugih raziskav.
Ključne besede: Davčne utaje, davčna skladnost, davčne blagajne, gostinstvo.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1297; Prenosov: 150
Celotno besedilo (4,29 MB)

Opis: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov [Uredba GDPR] je tematika, ki je z uveljavitvijo 25.5.2018 v svetu podjetništva ustvarila veliko izzivov z vidika zagotavljanja skladnosti poslovnih procesov. Zaradi aktualnosti in polemičnosti Uredbe GDPR smo v teoretičnem delu analizirali zakonsko podlago za ustrezno pridobivanje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR ter preverili priporočene korake in ukrepe pri uvajanju Uredbe GDPR v organizacijah. Na tej podlagi smo nato izvedli študijo primera uvedbe Uredbe GDPR v nepridobitno Organizacijo A, ki se ukvarja z akreditiranimi izobraževanji na spletu. Preverili smo trenutno stanje v organizaciji, izpostavili neskladnosti z Uredbo GDPR in na koncu podali predloge za odpravo neskladij ter naredili oceno učinka za projekt Organizacije A. Ugotavljali smo na katere vidike Uredbe GDPR morajo biti pozorne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na spletu in preverili predpostavki glede skladnosti organizacije z Uredbo GDPR ter pogojev uvajanja Uredbe GDPR v nepridobitne organizacije v primerjavi s pridobitnimi. Varovanje osebnih podatkov mora v primeru spletnih izobraževanj slediti temeljnim načelom Uredbe GDPR v organizacijah, ki imajo delo povezano z osebnimi podatki. Ugotavljamo, da Organizacija A ni kršila pravic posameznikov in načel Uredbe GDPR, prostor za izboljšavo pa vidimo v pripravi pisne dokumentacije v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V zaključku ugotavljamo, da se v splošnem Uredba GDPR brez izjeme uvaja v vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, razlike so vidne samo v strogosti potrebnih ukrepov, naravi osebnih podatkov, obsegu obdelave, številu zaposlenih in podobno.
Ključne besede: diplomske naloge, Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR), skladnost, nepridobitna organizacija, varnost osebnih podatkov, varnostni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1352; Prenosov: 202
Celotno besedilo (648,93 KB)