| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skladenjska podoba spisov tretješolcev
Kaja Medved, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Skladenjska podoba spisov tretješolcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili skladenjsko zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki temelji na učnem načrtu predmeta slovenščina. Predstavljeni so teoretični pojmi s področja skladnje in opredelitev skladnje v zgodnjem otroštvu. V teoretičnem delu smo opredelili tudi pojem sporočanje in predstavili teorijo o spisu, uporabljeno za raziskavo te magistrske naloge. Namen raziskave je bil, da ugotovimo, kakšna je skladenjska zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, zato so v empiričnem delu naloge predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo analize besedil, ki so jih zapisali tretješolci na koncu šolskega leta. Učenci pri tej starosti še ne vedo, kakšne stavke tvorijo, prav tako ne poznajo skladenjskih pojmov, saj naj bi pri tej starosti znali zapisovati preproste enostavčne povedi. Kljub teoretičnemu znanju, ki ga usvojijo na skladenjskem področju, učenci zapisujejo tudi večstavčne povedi, ki so tako priredno kot podredno zložene, vsebujejo pa do šest stavkov, a v največji meri tvorijo enostavčne povedi in povedi z dvema stavkoma. Izkazalo se je, da pišejo tudi zapleteno zložene in razdružene povedi. Z analizo besedil smo ugotovili, da so povedi pisali tudi z dostavki, pastavki, z izpuščeno glagolsko obliko in z brezvezji.  
Ključne besede: spis, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, skladnja, poved, stavek
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 453; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 542; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (510,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
POGOSTNE BESEDNE ZVEZE V POGOVORNIH PRISPEVKIH NEMŠKIH PREDŠOLSKIH OTROK
Peter Ježovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pridobivanje prvih večbesednih vzorcev v zgodnjem otroštvu. Sposobnost govora je velik privilegij človeka, sposobnost, ki nam daje prednost pred ostalimi živimi bitji, saj je z govorom komunikacija precej podrobnejša in nam omogoča življenje, kot ga živimo in poznamo. Pridobivanje jezika je človeku naravno dano in v socializiranem okolju mu ga tudi ne moremo preprečiti. Prve besede večina otrok spregovori okoli enega leta starosti. Sprva se usvajanje materinščine opira na prepoznavanje, pomnjenje in reproduciranje preprostejših, pomensko konkretnih jezikovnih izrazov, ki jih zmore osamiti iz povedi svojih sogovornikov. Glede na to, da je za večino jezikovnih izrazov značilno sopojavljanje z nekaterimi drugimi izrazi, se otroci že v leksikalni razvojni fazi naučijo uporabljati prve (pogostne, opazne in za vsakdanje sporazumevanje osnovne) besedne zveze. Večinoma po drugem letu starosti pa besedišče, spoznavanje novih jezikovnih oblik in dojemanje slovničnih značilnosti materinščine hitro napredujejo. Otroci so čedalje bolj sposobni tvoriti tudi zapletene in raznovrstne besedne zveze ter govoriti v daljših, tudi skladenjsko razvejanih povedih. Namen diplomskega dela je razvrstiti in opisovati značilne besedne zveze v govoru nemških predšolskih otrok, še posebej tistih zvez, ki jih je možno slišati v drugem in tretjem letu starosti. Jezikovno gradivo so zapisi pogovorov izbranih nemških otrok s starši in drugimi sogovorniki, ki jih je možno najti na jezikoslovnem portalu CHILDES.
Ključne besede: predšolski otroci, pridobivanje jezika, komunikacija, govor, pogoste besedne zveze, ustaljene besedne zveze, fraza, skladnja
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 933; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTO
Majda Marija Lesjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar. Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760. Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju. V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov.
Ključne besede: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena
Objavljeno v DKUM: 16.03.2016; Ogledov: 1412; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
6.
Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni
Josip Šuman, 1881

Ključne besede: slovenska slovnica, skladnja, glasoslovje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 559; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na gradivu mariborščine)
Mira Krajnc Ivič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen razprave je prikazati nekatere razlike med vnaprej pripravljenim govorjenim in spontanim govorjenim besedilom glede na skladenjsko strukturo in izbor besedilotvornih sredstev ter tako tudi potrditi razlike med zapisanim in govorjenim jezikom. Razprava je nastala na podlagi analize gradiva, posnetega v glavnem na sejah Mestnega sveta Mestne občine Maribor
Ključne besede: jezikoslovje, skladnja, besedilna skladnja, skladnja govorjenega besedila, besedilotvorna sredstva, pogovorni jezik, mariborski pogovorni jezik
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1000; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (712,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov
Anja Benko, 2005, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, skladnja, povedi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 603; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
The influence of English on Slovene blogs
Klavdija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv angleščine na slovenske bloge; in sicer na katerih jezikovnih ravneh in kako se le-ta v njih kaže. V ta namen sem izvedla raziskavo, v kateri sem pregledala skoraj 100 naključno izbranih slovenskih blogov. S pomočjo analize blogov kot dokumentov sem izpisovala primere s področja besedišča in skladnje. Le-te sem nato s pomočjo deskriptivno-kavzalne metode razvrstila v različne kategorije. Ugotovila sem, da se vpliv angleščine na slovenskih blogih kaže predvsem na področju besedišča (različne ravni adaptacije prevzetih besed in sleng); določen vpliv se kaže tudi na področju skladnje (odvečna raba svojilnih zaimkov, raba samostalnikov v vlogi levih prilastkov pred samostalniškimi odnosnicami, kjer bi načeloma v slovenščini pričakovali pridevnik ali kakšno drugo konstrukcijo, raba lastnih imen/imen znamk v vlogi levih prilastkov, dobeseden prevod kalkov). Vpliv angleščine na slovenske bloge se kaže tudi v delni rabi angleščine v imenih kategorij in blogerjev ter naslovih blogov in vnosov. Vzroke za tovrsten vpliv angleščine lahko iščemo v naslednjih dejstvih: (1) angleščina je glavno sporazumevalno sredstvo na svetovnem spletu; kot tako omogoča večjo prepoznavnost, morda celo priljubljenost na spletu (2) angleščina se velikokrat dojema kot jezik, ki je bolj prestižen, sofisticiran, moderen od jezika, v katerega smo se rodili
Ključne besede: blog, bloger, bloganje, blogosfera, vpliv angleščine na slovenščino, besedišče, skladnja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2009; Ogledov: 4375; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici