Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo z naslovom Maksimiljan Feguš in njegov vokalno-instrumentalni opus ter analiza izbranih del kot teoretično napisano delo raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Maksimiljana Feguša. Prvi del osvetljuje ključne dogodke iz njegovega življenja, ki so zaznamovali njegovo umetniško pot. Predstavimo njegovo delovanje na različnih področjih, od skladateljske dejavnosti do poustvarjanja in pedagoškega dela. V drugem delu se podrobneje posvetimo njegovemu vokalno-instrumentalnemu opusu ter poglobljeni analizi petih izbranih vokalno-instrumentalnih del. Magistrsko delo ponuja celovit vpogled v ustvarjalni svet Maksimiljana Feguša in spoznava pomen njegovega prispevka k slovenski glasbeni ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti.
Ključne besede: Maksimiljan Feguš, vokalno-instrumentalni opus, skladatelj, dirigent, zborovodja, pedagog
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 7
Celotno besedilo (8,35 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je predšolske otroke seznaniti z glasbenimi poklici operni pevec, inštrumentalist, dirigent in skladatelj. V vrtcu smo izvedli in posneli načrtovane dejavnosti, nato pa na osnovi posnetka opravili analizo glede na načrtovane cilje, vsebino in metode dela ter interes otrok. Ob tem smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, vezana na realizacijo ciljev ter izražanje interesa otrok do izvedenih dejavnosti. Ugotovili smo, da so bili cilji usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnosti pri večini otrok realizirani. Otroci so izražali največ interesa do glasbenih dejavnosti igranje na glasbila ter najmanj interesa do glasbene dejavnosti ustvarjanje v glasbi. Otrokom je bilo vokalno ustvarjanje tuje, pri ustvarjanju na inštrument pa so potrebovali dodatno vzpodbudo.
Ključne besede: glasbeni poklici, predšolski otroci, operni pevec, inštrumentalist, dirigent, skladatelj
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Pater Hugolin Sattner je eden pomembnejših slovenskih cerkvenih skladateljev, ki se je kot vnet cecilijanec zavzemal za vidne spremembe v slovenski cerkveni glasbi. Njegovo redovniško delo mu v času premestitve v Ljubljano ni dajalo priložnosti za počitek, a je kljub neprestanemu poklicnemu delu v njem rasla močna želja po glasbenem izobraževanju. Le-to je res izpolnil in šele po petdesetem letu starosti glasbeno zacvetel. Navkljub poznemu študiju je njegov opus obširen, slog pa izrazito melodičen, preprost in tehnično razumljiv. Da bi bila raba Marijinih pesmi kar se da pravilno postavljena v bogoslužje, se magistrsko delo nadaljuje s predstavitvijo liturgije, pravilnega umeščanja Marijinih pesmi v okvir bogoslužja, Marijinih praznikov skozi cerkveno leto, pomembno pa je tudi razumevanje slovenske religioznosti in češčenja Marije, ki so jo tudi cerkveni skladatelji vedno znova opevali v svojih skladbah. Sattner ni bil izjema, saj je njegov opus Marijinih pesmi širok. Magistrska naloga se zaključi z analizami izbranih Sattnerjevih Marijinih pesmi, ki bralcu približajo skladateljev slog in neizmerno čutnost melodije v povezavi z besedilom. Namen naloge je doseči živo in dejavno vključevanje Marijinih pesmi v bogoslužje, zlasti Sattnerjevih.
Ključne besede: p. Hugolin Sattner, cerkveni skladatelj in pisec, cecilijanstvo, liturgija, Marija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: Janez Osredkar je eden najbolj uveljavljenih glasbenih teoretikov v Sloveniji, njegove izdaje Glasbenega stavka: Harmonija I, Harmonija II ter Kontrapunkt so temelj poučevanja nauka o glasbi v srednjih glasbenih šolah ter na akademiji za glasbo. Čeprav je bil njegov prvotni cilj postati organist ter skladatelj, ga je pot po študiju orgel ter kompozicije pozneje zanesla v pedagoške vode. S to vlogo je pomembno prispeval tudi k oblikovanju učnih načrtov na glasbenem področju. Skladateljski opus Janeza Osredkarja je širši javnosti manj znan, vendar zato ni nič manj pomemben. Obsega komorno in vokalno glasbo, skladal je tudi dela za otroke in mladino, izmed katerih je najbolj znana njegova otroška opera Janko in Metka za soliste, zbor in orkester. Delo, ki vsekakor ne bi smelo ostati spregledano, je redek biser v repertoarju slovenskih otroških oper. V priredbi s klavirsko spremljavo bi jo lahko približali in omogočili logistično lažjo izvedbo učencem ter pevcem osnovnih šol v okviru interesne dejavnosti »glasbeni projekt«, se je učili sistematično v okviru pevskih vaj šolskega pevskega zbora ali opero predstavili in izvedli v okviru razširjenega programa osnovne šole.
Ključne besede: Janez Osredkar, skladatelj, opus, opera Janko in Metka, otroška opera.
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 1158; Prenosov: 135
Celotno besedilo (4,26 MB)

Opis: Gregor Zafošnik je širši javnosti manj poznan skladatelj. Kljub duhovniškemu poklicu se je v svojem življenju posvečal predvsem glasbi. Poleg obsežnega glasbenega opusa je bil njegov pomemben doprinos prav vzgoja in izobraževanje organistov. Po vojni, ko v Sloveniji ni bilo nobene šole za organiste, je Gregor Zafošnik odigral pomembno vlogo, saj jih je najprej izobraževal zasebno, nato pa uvedel tečaje za organiste. Magistrsko delo skuša osvetliti najprej njegovo življenje, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice in obdobja, ki so ga zaznamovala, oriše pa tudi njegovo glasbeno pot. Med drugim vključuje poglavje o njegovi osebnosti in značaju, k odkrivanju katerega so veliko pripomogli vsi tisti posamezniki, ki so ga poznali in delali z njim ter so bili pripravljeni podeliti svoje spomine. Nato so orisana njegova dela in področja delovanja, izpostavljeni so njegovi pedagoški pristopi, omenjeno je tudi njegovo delo cenzorja za glasbo. Zadnji del prikaže še en pomemben segment Zafošnikovega ustvarjanja, in sicer njegovo vlogo pri cerkvenem ljudskem petju. Bil je skladatelj, ki je močno prispeval k rasti naše povojne in pokoncilske cerkvene glasbe, prepoznal je namreč potrebo po skladanju lažjih del, ki bi bila dostopna šibkejšim zborom in občestvu.
Ključne besede: Gregor Zafošnik, sakralni skladatelj, vzgoja in izobraževanje organistov, cerkveno ljudsko petje, cenzor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1139; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,80 MB)