| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KOLEKCIJA VOLUMINOZNIH OBLAČIL IZ PREDHODNE ŠTUDIJE FORM PAPIRNIH TRAKOV NA MODNI LUTKI
Vesna Ferlič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na oblikovanju kolekcije voluminoznih oblačil izhajajoče iz študije oblikovanja papirnih trakov na modni lutki. Poudarek je na eksperimentiranju oblik s papirnimi trakovi, ki sem jih razvila in oblikovala v funkcionalno oblačilo, katerega sem ga predstavila v modni skici. Iz eksperimentalnih študij papirnih trakov sem razvijala štiri kolekcije oblačil. Iz štirih modelov eksperimentalne študije, sem razvila šest skic kolekcije. Za to kolekcijo sem uporabila volnene materiale. Kolekcijo jeans-žamet sem iz štrih modelov eksperimentalne študije sem razvila v prav tako šest skic kolekcije. Večerna kolekcija je nastala iz štirih eksperimentalnih modelov v pet skic kolekcije, uporabila sem satenast material. Eksperimentalno kolekcijo pa sem razvijala iz enega eksperimentalnega modela, ter prikazala še več možnosti za razvoj oblačila. Rezultat študij so kolekcije, ki predstavljajo funkcionalno oblačilo.
Ključne besede: oblikovanje, kolekcija, modna skica
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1356; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,68 MB)

2.
MODNA ILUSTRACIJA
Jasmina Skrbinjek, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Modo rišemo zaradi dveh glavnih razlogov: da ilustriramo že obstoječa oblačila, katere lahko stilno, predstavimo na drugačen način, drug, glavni namen modnega ilustriranja pa je, da oblikujemo nova oblačila. Modna ilustracija pomeni prikaz izpeljane ideje za nova oblačila, ki pa lahko ali pa tudi ne rezultirajo v oblačilu. V mojem diplomskem delu sem raziskala in predstavila zgodovino na področju modne ilustracije. Prav tako so predstavljeni tudi nekateri umetniki, ki se oziroma so se ukvarjali z modno ilustracijo. Predstavljena so tudi nekatera njihova dela. Ilustriranja mode sem se lotila tudi sama, kar sem predstavila in opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Ilustracija, skica, moda, risanje, računalniška orodja, oblačila
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2216; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

3.
STALNE BESEDNE ZVEZE IN AFORIZMI V BESEDILU IN PODOBI
Maja Potočar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi je praktično delo, ki v svoji vsebini zajema predstavitev in preučevanje umetniških del, ki vsebujejo takó besedilo kot podobo. Umetnost, ki povezuje besedilo in podobo, nas spremlja že od nekdaj, nikoli pa se tovrstni umetnosti ni posvečala posebna pozornost, pa čeprav nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Lahko bi se celo reklo, da v preteklosti v galerijah ni bilo veliko risb, ki so vsebovala besedila, ampak se je to v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Ker »tovrstna« umetnost tudi nima svojega poimenovanja, sem sprva naletela na težave pri izbiri naslova za svojo diplomsko nalogo. Z mentorico sva ugotovili, da je najprimernejši naslov »Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi«, saj ta naslov najbolj natančno opredeljuje vrste besedila, ki sem jih sama uporabila pri svojih ilustracijah. Umetniki, ki jih bom kasneje predstavila, pa uporabljajo čisto različna besedila, tako da bi jih težko spravila na skupni imenovalec. Ponekod so to zgolj besede, ki podprejo podobe, zamisli, prebliski. Celo krajše pripovedi. V teoretičnem delu je splošni pojem umetnosti z vsebovanim besedilom razčlenjen na risbo in njene podzvrsti ter na vrste besedil, pri katerih sem se omejila na stalne besedne zveze in aforizme. Nadalje so predstavljeni nekateri projekti, ki so bili izvedeni z namenom predstaviti umetniška dela, ki vsebujejo besedilo in podobo ter dva vidna predstavnika tovrstne umetnosti, David Shrigley in Maira Kalman. V praktičnem delu naloge predstavim svoje stvaritve, ki so razdeljene v dva sklopa; ilustracije lastnih aforizmov in ilustracije stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: Risba, skica, ilustracija, stalne besedne zveze v slovenščini, aforizmi.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1180; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

4.
VLOGA IN POMEN RISBE V ARHITEKTURI
Katja Šket, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je bila risba kot temeljno sredstvo likovnega izražanja. Obravnavali smo vzgibe za njen pojav, njene splošne tehnične in izrazne značilnosti, jo klasificirali in opredelili njene glavne funkcije ter skozi kronološki pregled ugotovili njeno dvojno naravo, ki se giblje med avtonomnim in pomožnim delom. S stališča slednjega smo jo obravnavali v optiki arhitekturnega oblikovanja, kjer smo izpostavili njeno delovaje pod specifičnimi zahtevami in potrebami stroke. Ugotovili smo, da risba na področju arhitekture (arhitekturna risba) lahko nastopa kot tvorno oblikovalsko orodje (skica), prezentacijski medij (prezentacijska risba) in kot nosilec informacij za izvedbo objektov (tehnična risba), pri tem pa je njena prisotnost močno podvržena digitalnim orodjem in z njimi povezanimi načini prezentacije. Zaznali smo pomembne razlike med uporabo risbe v preteklosti in v sodobni arhitekturni praksi. Vse zahtevnejši načini gradnje sicer zahtevajo napredne pristope tudi v predstavitvenih metodah, a se z zapostavljanjem ročne risbe izgublja poglavitna kvaliteta ustvarjanja, avtorski izraz, zato je vzporedna uporaba digitalnih in analognih tehnik ključna za celovit pristop k arhitekturnim problemom. Preko izpostavljenih primerov arhitekturne skice smo njeno raziskovanje razširili na lastno izražanje, v širokem namenskem razponu, kjer se je izkazala za izjemnega mediatorja med mislijo in roko, ki služi za beleženje stvarnega, nestvarnega in sveta vmes.
Ključne besede: risba, arhitekturna risba, arhitektura, skica
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (144,58 MB)

5.
RISBA. MED FIGURALNIM IN ABSTRAKTNIM
Maruša Aberšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskovanju risbe kot temelju vsakega likovnega ustvarjanja. V magistrskem delu smo obravnavali prvinsko funkcijo risbe, katera lahko privede do samostojnega likovnega dela ali pa služi le kot predpriprava za nadaljnje delo. Pojasnili smo pojem skica, v kateri se že lahko kažejo težnje po likovni artikulaciji v drugem mediju in nam je zgolj v pomoč ali pa tudi ne in ostane na nivoju skice. V nadaljevanju smo obravnavali linijo kot osnovni element risbe. V delu nas je zanimal predvsem spontani in prvinski pristop k likovnemu ustvarjalnemu delu in prav risba je tista, ki nam to omogoča. Zato smo v nalogi obravnavali grafično risbo, katera zaradi specifike grafičnega medija risbi daje posebno izrazno noto. V nalogi smo obravnavali risbo kot podobo, kjer figuralno povezujemo z estetskim pojmom posnemanja. Zaradi postopnega prehajanja podobe iz predmetnega v abstraktno, smo obravnavali abstraktno umetnost in z njo pomembne avtorje, kot so Kandinski, Picasso, Malevič in Mondrian. S Picassovim redukcionizmom smo predstavili sestop iz predmetnega v nepredmetno. Prav tako smo se oprli na Maleviča in Mondriana, ki sta se kot začetnika t. i. geometrijske abstrakcije začela zanimati za čiste oblike in barve. Preko obravnave postopnega redukcionizma smo v delo vključili tudi svoje lastno izražanje, kjer izpostavljamo prvinskost risbe in njeno izrazno moč.
Ključne besede: risba, risarska artikulacija, grafična risba, skica, mimezis, podoba, figuralno, abstraktno
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

6.
Risanje skic pri reševanju matematičnih problemov
Rahela Nidorfer, 2017, magistrsko delo

Opis: Reševanje matematičnih problemov je eden izmed pomembnejših ciljev v učnem načrtu. Le te lahko rešujemo s pomočjo različnih strategij. Ena izmed teh je tudi uporaba skice, ki jo v številnih literaturah omenjajo kot eno izmed pomembnejših strategij. V teoretičnem delu smo tako izpostavili nekaj avtorjev, tujih in domačih, ki skico predstavljajo kot pomembno strategijo ali kot ključen element pri reševanju matematičnih problemov. Pomemben poudarek smo dali tudi konkretni uporabi vpeljave skice ter kako naučiti učence uporabe vizualnih reprezentacij in kakšne vrste le-teh poznamo. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo preizkusa znanja želeli ugotoviti, kako spretni so učenci v 6. razredu osnovne šole pri reševanju problemov s pomočjo ene izmed strategij, tj. risanja skice. Zanimalo nas je tudi, kako uporabne so njihove skice, ali označijo ob skici ustrezne pomembne informacije, kakšno vrsto reprezentacije so uporabili in ali jih njihova skica pripelje do pravilnega rezultata. Vključenih je bilo 132 učencev iz treh slovenskih osnovnih šol. Podatke smo obdelali s pomočjo kvalitativnih in kvantitavnih metod pedagoškega raziskovanja. Rezultati raziskave so pokazali pomembno povezavo pri skicah, ki so vsebovale pomembne informacije in so bile uporabne, ter končnim rezultatom. Le-ta je bil v višji meri napačen pri nalogah, kjer ni bilo skice, ali kjer le-te niso bile uporabne in niso vsebovale pomembnih informacij. Pokazalo se je, da so imeli učenci pri prvi nalogi, ki je bila veliko lažja, manj težav z uporabo skice, kakor pri drugi in tretji nalogi. Tako so pri prvi nalogi v veliki večini skice uporabne in vsebujejo pomembne informacije, pri drugi in tretji nalogi pa je delež takšnih precej nižji. Glede vrste reprezentacij pri risanju skice pa so naši rezultati pokazali, da so prevladovale konkretne reprezentacije, sledila je uporaba delno konkretnih reprezentacij, v najmanjši meri pa so učenci uporabljali simbolne reprezentacije.
Ključne besede: matematika, matematični problemi, strategije reševanja, skica, reprezentacije, osnovnošolci
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 540; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici