SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 16 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Implementacija digitalne fotogrametrije v sodobno forenzično preiskovanje
Matej Vončina, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo vizualna bitja; verjamemo tisto, kar vidimo. Kakovostna predstavitev bo prepričala še tako zahtevnega sodnika. Dejansko stanje na kraju nam kaže na to, kaj se je tam dogajalo. Iz tega gledišča je zato zelo pomembna kakovost dokumentiranja stanja, ko je na kraju preiskovalec. Preiskovalec si nato ustvari možne različice dogajanja, ki jih tudi s pomočjo slikovnega gradiva in drugih analitičnih dejstev potrjuje ali negira. Čas za preverjanje določenih dejstev, ki izvirajo s kraja dogodka, si lahko močno skrajšamo z njihovim preverjanjem na enem samem kraju. To je virtualno okolje. Sama razmerja med predmeti so prav tako pomembna, kot je vsebina. Celotna slika dogodka in možnost prostorskega lociranja posameznih podrobnosti ne glede na čas, se pravi po zaključku opravil na kraju dogodka, sta lahko velik pripomoček k uspešnemu preiskovanju. V zaključku preiskave ostane ena sama različica dogodka, ki je neizpodbitno dokazana tudi s stanjem na kraju po dogodku. Preverljiva pa je tudi z rekonstrukcijo dogodka. Digitalna fotogrametrija je trenutno ena najboljših metod, s katero celostno zajamemo stanje. Poleg tega si na kraju bistveno olajšamo delo, saj s krajšim postopkom zajamemo bistveno večje število podatkov, kot bi to storili s posameznimi opravili — s fotografiranjem, skiciranjem in merjenjem. V prihodnosti lahko pričakujemo izboljšanje obstoječih digitalnih zapisov do take mere, da nanje ne bodo bistveno vplivali zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva. S tem bo tudi fotogrametrija uporabna kjerkoli in kadarkoli.
Ključne besede: fotogrametrija, kriminalistika, forenzika, forenzično preiskovanje, digitalno fotografiranje, lasersko skeniranje, ortofoto, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 433; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (753,95 KB)

12.
Uporaba različnih metod in tehnik za digitalizacijo risb obstoječega objekta
Daniel Meško, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne tehnike in metode prezentacije objekta v digitalni obliki. Primera diplomske naloge temeljita na fotogrametriji, prvi primer je narejen s pomočjo fotogrametričnega sistema TRITOP, ki ga uporablja Fakulteta za strojništvo, drugi primer pa je narejen tako, da smo najprej poslikali kapelico s fotoaparatom Nikon D3000 in jo nato s pomočjo programa 123D Catch prenesli na računalnik ter jo predstavili kot 3D model. Da bi razumeli, kako pridemo do rezultatov smo v diplomski nalogi predstavili tudi digitalizacijo risb, fotogrametrijo, vektorizacijo, 3D skeniranje in BIM slednjega zgolj na kratko.
Ključne besede: Digitalizacija, Fotogrametrija, Vektorizacija, 3D skeniranje, TRITOP, BIM, 123D Catch
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

13.
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Gregor Samsa, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena naprava za mobilno lasersko skeniranje, možni načini in razvoj uporabe različnih laserskih skenerjev in izpostavili prednosti, ki jih tehnologija prinaša uporabniku. V diplomski nalogi smo poudarili uporabo mobilnih laserskih skenerjev v avtocestnem prometu. Ugotovili smo, da je lasersko skeniranje, na avtocestnem odseku, kjer smo izvajali meritve, velik doprinos k hitremu, natančnemu prikazu potrebnih podatkov. S pomočjo teh podatkov, bi lahko ob prometnih zastojih uvajali tako imenovan hard shoulder running, ki bi ga lahko prevedli, kot ustvariti dodaten pas. Namen je, da lahko upravljalec ob relativno nizki ceni, ob določenih časih, na določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti dodaten pas. S tem bi lahko povečali kapaciteto avtocestnega odseka, kadar bi to bilo potrebno.
Ključne besede: lasersko skeniranje, sferično snemanje, aktivno vodenje prometa, LiDAR
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 233; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

14.
Preizkus natančnosti dentalnega trirazsežnega optičnega skenerja
Špela Ekselenski, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje proces ugotavljanja natančnosti trirazsežnega optičnega skenerja, ki se uporablja v dentalni medici v namene izdelave fiksnih protetičnih konstrukcij. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, s kolikšno natančnostjo bi bilo mogoče skener uporabljati za meritve v strojništvu. Predstavljen je opis merilnega instrumenta, tj. optičnega skenerja, postopke meritev ter predlagane izboljšave. V namene povečane natančnosti meritev sem v programskem okolju SolidWorks skonstruirala vpenjalno ploščo, ki je bila izdelana s selektivnim laserskim sintranjem., katere postopek izdelave je opisan. Analiza rezultatov je predstavljena z grafi povprečnih odstopanj meritev od nominalnih dimenzij merilnih kladic, standardnih odklonov in obsega meritev, kjer so predstavljeni minimalni in maksimalni rezultati meritev posameznih in povprečnih vrednosti merilnih kladic.
Ključne besede: Optično skeniranje, merilne kladice, natančnost.
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 214; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (55,46 MB)

15.
Primerjalna analiza meroslovnih zmogljivosti optične 3d merilne naprave
Gregor Cafuta, 2017, diplomsko delo

Opis: Zahteve glede zanesljivosti in točnosti dimenzionalnih meritev v industriji so vse večje. Zato je izjemno pomembno zelo dobro poznati vse meroslovne karakteristike posameznega merilnega procesa. V diplomski nalogi je obravnavano področje optičnih in tipalnih trikoordinatnih meritev. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo osnove meroslovja, trikoordinatno merilno tehniko in optične merilne naprave. Empirični del diplomskega dela sestoji iz meritev in rezultatov. Na začetku predstavimo izdelek nato pa pripravo na meritve in meritve na trikoordinatni merilni napravi. Sledi še opis meritev na optičnem digitalizatorju. Zaključimo s primerjalno analizo optičnega digitalizatorja na podlagi referenčnih meritev na trikoordinatni merilni napravi.
Ključne besede: meritve dimenzij, trikoordinatno merjenje, optični digitalizator, trikoordinatno skeniranje, primerjava meroslovnih zmogljivosti
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

16.
Digitaliziranje objektov in človeškega telesa z ročnim 3D-skenerjem sense in uporabnost 3D-modelov
Maša Lemut, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano 3D-skeniranje, ki je podrobneje opisano v teoretičnem delu. V praktičnem delu smo se osredotočili na skeniranje z ročnim 3D-skenerjem Sense. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je 3D-skener Sense primeren za digitaliziranje različnih objektov in človeškega telesa. V tam namen smo izvedli skeniranje različnih predmetov in delov človeškega telesa, ter človeškega telesa v celoti. Pridobljene 3D-modele smo obdelali s programsko opremo RealSense, ter na 3D-modelih izvedli meritve, ki smo primerjali z meritvami izvedenimi na realnih predmetih in testnih osebah.
Ključne besede: 3D-skeniranje, 3D-telesni modeli, antropometrija, digitalizacija objektov, oblikovanje oblačil
Objavljeno: 07.12.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici