Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Vpliv hidrolatov damaščanske vrtnice (Rosa x damascena Mill.), sivke (Lavandula angustifolia Mill.) in laškega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don) na metabolno aktivnost človeških keratinocitov in melanomskih celic
Neža Črnigoj, 2023, magistrsko delo

Opis: Hidrolati so stranski produkti pri pridelavi eteričnih olj. Proučevali smo vpliv hidrolatov damaščanske vrtnice, sivke in laškega smilja v dodanih celičnih kulturah keratinocitov NHEK in melanomskih celic WM-266-4 na obliko celic in njihovo metabolno aktivnost. Pripravili smo gojišča za celični kulturi keratinocitov NHEK in melanomskih celic WM-266-4. Celice smo izpostavili raztopinam hidrolatov. S pomočjo svetlobne mikroskopije smo izvedli morfološko analizo, s testom WST-8 analizo metabolne aktivnosti. Z morfološko analizo smo ugotovili spremenjeno obliko keratinocitov NHEK v celičnih kulturah, v katere smo dodali hidrolat sivke in laškega smilja. Metabolna aktivnost keratinocitov NHEK se je znižala pri hidrolatu sivke in laškega smilja. Hidrolat damaščanske vrtnice ni imel vpliva na obliko in metabolno aktivnost keratinocitov NHEK, prav tako ni vplival na melanomske celice WM-266-4. Hidrolata sivke in laškega smilja sta vplivala na obliko melanomskih celic WM-266-4. Na obliko celic je imel hidrolat sivke večji vpliv. Hidrolata sivke in laškega smilja sta povzročila inhibicijo metabolne aktivnosti melanomskih celic WM-266-4.
Ključne besede: hidrolati, sivka, damaščanska vrtnica, laški smilj, melanom, melanociti in keratinociti
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,52 MB)

Izbira optimalnega postopka ekstrahiranja sivke (lavandula) in določitev biološko aktivnih komponent ter antimikrobnega potenciala : magistrsko delo
Klara Berlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti različne ekstrakcijske metode ob uporabi različnih topil. Izvedli smo hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu ter superkritično ekstrakcijo. Kot topilo smo uporabili heksan, petroleter, vodo, etanol in mešanico etanol:voda (1:1). Ekstrakcijo s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC CO2) smo izvedli pri treh različnih pogojih (40 °C in 250 bar, 60 °C in 250 bar in 40 °C in 250 bar + sotopilo etanol). Sprva smo glede na količino ekstrakta izračunali izkoristek posamezne ekstrakcije, le-ta je bil najvišji pri vzorcu, katerega smo pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (µ = 54,44 %). Nato smo vsem vzorcem določili antioksidativno aktivnost s pomočjo radikalske metode DPPH. Dobljene rezultate smo prikazali kot stopnjo inhibicije. Vsi vzorci so pričakovano pokazali visoko antioksidativno aktivnost (vrednosti). Z izjemo superkritičnih ekstraktov, so vrednosti dosegale in presegale 80 % inhibicijo. Ekstraktom, katere smo pridobili z vodo in mešanico etanol:voda (1:1), smo izmerili vsebnost totalnih ogljikovih hidratov, saj smo predvideli visoko vsebnost le-teh. Tako smo najvišjo vsebnost OH (0,0759 mg OH / g ekstrakta) izmerili v vzorcu, pridobljenem s hladno maceracijo ob prisotnosti mešanice etanol:voda (1:1). Med tem, ko je vzorec pridobljen s topilom mešanice etanol:voda (1:1), z metodo ekstrakcije po Soxhletu, pokazal najnižje vsebnosti totalnih ogljikovih hidratov (0,0493 mg OH / g ekstrakta). Slednji vzorec je dosegel tudi drugi najvišji izkoristek pri naših analizah (µ = 51,50 %). Pri določanju skupnih fenolov smo se prav tako osredotočili na vodne ekstrakte (vzorci pridobljeni z vodo ter mešanico etanol:voda – 1:1), saj ne vodni ekstrakti (vzorci pridobljeni s topili, kot so heksan, petroleter in etanol) povzročajo težave pri raztapljanju. Posledično dobimo nerealne vrednosti, katere niso primerljive z ostalimi rezultati. Tako smo najnižjo vrednost izmed vseh (6,84 mg GA / g ekstrakta), dobili pri vzorcu, pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom petroleter. Rezultati kažejo, da je vzorec pridobljen z ekstrakcijsko metodo po Soxhletu vseboval največ skupnih fenolnih komponent (102,88 mg GA / g ekstrakta). Najnižjo vsebnost totalnih fenolov pri vodnih vzorcih (54,47 mg GA / g ekstrata), pa smo izmerili vzorcu pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom mešanice etanol:voda (1:1). Za določanje antimikrobnega potenciala smo izbrali mikrodilucijsko metodo. Protimikrobno aktivnost posameznih vzorcev smo preverjali na Gram pozitivne bakterije (Staphylococcus aureus), Gram negativne bakterije (Escherichia coli) in kvasovke (Candida albicans). Ob enem pa smo v tem delu določili tudi najnižje zaviralne koncentracije (MIC). Ugotovili smo, da so vsi vzorci pokazali zaviranje določenega mikroorganizma, le da so se koncentracije, pri katerih se je to zgodilo razlikovale. Najboljše rezultate oz. najnižje zaviralne koncentracije smo dobili na bakterijo Staphylococcus aureus pri vzorcu pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (1,758 mg/mL ).
Ključne besede: sivka (Lavandula), antioksidanti, ogljikovi hidrati, totalni fenoli, eterična olja, mikrodilucija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1368; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,97 MB)

SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 3831; Prenosov: 472
Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh